Konč­no či­sti­jo Ro­go­z­ni­co

Ne­ur­ja s po­pla­va­mi v spo­dnjem Po­drav­ju so pov­zro­či­la mi­li­jon­sko ško­do na stav­bah, in­fra­struk­tu­ri in v kme­tij­stvu. Dr­ža­va se je ven­dar­le lo­ti­la či­šče­nja vo­do­to­kov. Ptuj­ski ob­či­ni pa po­leg ško­de gro­zi­jo še tož­be za­ra­di pla­zov

Vecer - - FRONT PAGE - Hoj­ka Berlič

Ne­ur­ja s hu­di­mi na­li­vi in po­ne­kod tu­di s to­čo, ki so se raz­be­sne­la v za­čet­ku ma­ja, so po gro­bih oce­nah pov­zro­či­la za oko­li 1,4 mi­li­jo­na evrov ško­de, od te­ga za oko­li mi­li­jon evrov v ptuj­ski ob­či­ni. Moč­no so pri­za­de­te tu­di kme­tij­ske po­vr­ši­ne, naj­več na ob­mo­čju od Jur­šin­cev do Ptu­ja, kjer je to­ča v ne­kaj urah kle­sti­la kar šti­ri-, pet­krat. Ptuj­ski ob­či­ni gro­zi­jo še tož­be za­ra­di pla­zov, se je pa dr­ža­va ven­dar­le lo­ti­la či­šče­nja vo­do­to­kov.

Ne­ur­ja s hu­di­mi na­li­vi in po­ne­kod tu­di to­čo, ki so se raz­be­sne­la v za­čet­ku ma­ja, so, kot po­ja­snju­je vod­ja ptuj­ske iz­po­sta­ve Upra­ve RS za za­šči­to in re­še­va­nje Dra­go­mir Mur­ko, po gro­bih oce­nah na objek­tih in in­fra­struk­tu­ri pov­zro­či­la oko­li 1,4 mi­li­jo­na evrov ško­de. Od te­ga za oko­li mi­li­jon evrov v ptuj­ski ob­či­ni. Moč­no so pri­za­de­te tu­di kme­tij­ske po­vr­ši­ne - naj­več na ob­mo­čju od Jur­šinc do Ptu­ja, kjer je to­ča v ne­kaj urah kle­sti­la kar šti­ri­do pet­krat. "Na traj­nih na­sa­dih je ško­da 20- do 40-od­sto­tna. Iz­je­mno ško­do pa so hu­di na­li­vi pov­zro­či­li tu­di z od­na­ša­njem ze­mlji­ne, zla­sti na na­gnje­nih te­re­nih. Pri­šlo je do spi­ra­nja se­me­na in hra­nil. Ta ško­da je ve­li­ka, a jo je tež­ko oce­ni­ti," po­ja­snju­je di­rek­tor Kme­tij­sko goz­dar­ske­ga za­vo­da Ptuj An­drej Re­ber­ni­šek. Na traj­nih na­sa­dih ta­ko ško­do oce- nju­je­jo na naj­manj 300 ti­soč evrov, če pa bi k te­mu pri­šte­li še ero­zi­jo, bi ško­da po Re­ber­ni­ško­vih be­se­dah do­se­gla tu­di mi­li­jon evrov, saj so bi­la po­pla­vlje­na vsa ze­mlji­šča ob po­to­ku Ro­go­z­ni­ca. "Dej­stvo je, da vsak pre­pust na ce­sti do­pu­šča do­lo­čen pre­tok vo­de. Če je vo­de pre­več, pri­de do ra­zli­tja na kme­tij­ske po­vr­ši­ne. Pa tu­di Ro­go­z­ni­ca ni bi­la re­gu­li­ra­na že le­ta. Stran­ski pri­to­ki so za­to moč­nej­ši od Ro­go­z­ni­ce. Če je sis­tem ta­ko ure­jen, da se vo­da raz­li­je po kme­tij­skih po- vr­ši­nah, bi mo­ra­lo bi­ti ure­je­no tu­di vpra­ša­nje od­ško­dnin. A ni," še pra­vi Re­ber­ni­šek. Kme­tje so za­to ve­dno zno­va pri­mo­ra­ni ča­ka­ti, ali bo­do pri po­vra­či­lu ško­de lah­ko ra­ču­na­li na za­kon o od­pra­vi po­sle­dic na­rav­nih ne­sreč. Po be­se­dah Re­ber­ni­ška bo­do to pe­re­če vpra­ša­nje od­ško­dnin obrav­na­va­li tu­di na se­ji pri­ho­dnji te­den.

Ce­lo­stnih re­ši­tev še ni

Še v to­rek so na ptuj­ski ob­či­ni po­ja­snje­va­li, da za­ra­di po­plav ob obil­nem de­žev­ju v za­čet­ku me­se­ca, ki sta jih pov­zro­či­la po­to­ka Ro­go­z­ni­ca in Gra­je­na, ki sta pre­sto­pi­la bre­go­ve, od Di­rek­ci­je Re­pu­bli­ke Slo­ve­ni­je za vo­de zah­te­va­jo, da in­ter­ven­tno od­pra­vi za­ra­šče­nost. V na­spro­tnem pri­me­ru, ka­kor je de­jal Ja­nez Merc, vod­ja se­kre­ta­ri­a­ta za splo­šne za­de­ve in po­velj­nik šta­ba Ci­vil­ne za­šči­te MO Ptuj, naj pred­stav­ni­ki di­rek­ci­je sa­mi po­ja­sni­jo lju­dem, za­kaj so pti­či, ki gnez­di­jo ob po­to­ku, po­memb­nej­ši od lju­di, ki jim je za­ra­di za­ra­šče­nih vo­do­to­kov po­pla­vi­lo do­mo­ve.

A so v sre­do ob Ro­go­z­ni­ci konč­no, po ce­lo de­se­tle­tju in več, ka­kor pra­vi­jo do­ma­či­ni, za­br­ne­li stro­ji. De­lav­ci po­di­ra­jo prav vso ra­stje ob po­to­ku. "Gre le za in­ter­ven­cij­ska ozi­ro­ma naj­nuj­nej­ša de­la po ne­ur­ju, ki naj bi pre­pre­či­la na­dalj­nje po­pla­vlja­nje. Iz­va­ja jih kon­ce­si­o­nar VGP Dra­va," je vče­raj po­ve­da­la Ve­ri­ca Vo­grin­čič, pred­stav­ni­ca za od­no­se z jav­nost­mi na di­rek­ci­ji. Kot so še po­ja­sni­li na di­rek­ci­ji, pa sred­stev za iz­ved­bo ce­lo­tne­ga pro­gra­ma vzdr­že­va­nja na Ro­go­z­ni­ci in Gra­je­ni še ni­ma­jo za­go­to­vlje­nih. "De­la se iz­va­ja­jo gle­de na di­na­mi­ko pri­li­va sred­stev, saj še ve­dno ne ve­mo, ko­li­ko sred­stev bo na­me­nje­nih v te­ko­čem le­tu za re­dno ozi­ro­ma in­ve­sti­cij­sko vzdr­že­va­nje.

Vse­ka­kor pri­ča­ku­je­mo pla­ni­ra­na sred­stva, s ka­te­ri­mi bi vzpo­sta­vi­li ustre­zno ' kon­di­ci­jo' vo­do­to­ko­ma," so med dru­gim v od­go­vo­ru za­pi­sa­li na di­rek­ci­ji. Na ptuj­ski ob­či­ni še po­ja­snju­je­jo, da naj bi kma­lu pri­šlo tu­di do se­stan­ka, na ka­te­rem naj bi jim di­rek­ci­ja pred­sta­vi­la svo­je vi­de­nje ce­lo­stne re­ši­tve te­ga vpra­ša­nja.

Osem pla­zov v oko­li­ci Ptu­ja

Hu­do de­žev­je je na ob­mo­čju ptuj­ske ob­či­ne spro­ži­lo tu­di kar osem pla­zov. V Kr­če­vi­ni pri Vur­ber­ku so si­cer za­ča­sno eva­ku­i­ra­li dru­ži­no, a so ka­sne­je po Mer­če­vih be­se­dah stro­kov­nja­ki oce­ni­li, da hi­ša ni ogro­že­na. Hu­je je v Ki­car­ju pri Ptu­ju, kjer je ze­mlja nad in pod hi­šo Ter­bu­ce­vih pr­vič za­če­la pol­ze­ti le­ta 2013. Ta­krat so v so­de­lo­va­nju s stro­kov­nja­ki s ptuj­ske ob­či­ne v glo­bi­ni šti­rih me­trov ure­di­li od­vo­dnja­va­nje, za­ra­di ka­te­re­ga naj se kaj ta­ke­ga ne bi več po­no­vi­lo. A vse od ne­dav­nih ne­u­rij iz dne­va v dan zno­va v obu­pu opa­ža­jo no­ve in no­ve raz­po­ke v hi­ši, ki so jo prav v za­dnjih le­tih v ve­li­ki me­ri ob­no­vi­li. Po­dob­no je pri Ču­še­vih v so­se­dnji hi­ši. Raz­po­ke, po ne­kod ši­ro­ke tu­di po več cen­ti­me­trov, se mno­ži­jo. Pla­ze­nje spro­ži vsa­ko do­da­tno de­žev­je. "V pe­tek po­no­či je v hi­ši ta­ko moč­no po­či­lo, da smo vsi ste­kli ven. Či­sto vse, kar smo de­la­li na no­vo, je šlo v nič. Ti­so­če evrov smo zno­va vr­gli sko­zi okno," je ogor­čen Bran­ko Ter­buc, ki naj bi se vče­raj za­ra­di pla­zu se­stal tu­di s ptuj­skim žu­pa­nom. "Če bi le­ta 2013 na­re­di­li pi­lo­te, kot so jih v hi­ši na so­se­dnjem hri­bu, teh te­žav ne bi bi­lo. A so ta­krat na ob­či­ni re­kli, da je to pre­ve­li­ka in­ve­sti­ci­ja, če­prav sem bil pri­pra­vljen pri­spe­va­ti po­lo­vi­co de­nar­ja. Pa tu­di za­go­to­vi­li so, da po ure­je­nem od­vo­dnja­va­nju te­žav več ne bo," pra­vi Ter­buc.

Plaz in hi­šo so si že ogle­da­li pred­stav­ni­ki ptuj­ske ob­či­ne. "Ško­do bo ze­lo tež­ko sa­ni­ra­ti, ker ne bo mo­gel nih­če da­ti ga­ran­ci­je, da se te­ža­ve ne bo­do več po­no­vi­le," je pre­pri­čan Merc. Ter­buc pa, po po­sve­tu z od­ve­tni­ki, se­daj raz­mi­šlja tu­di o tož­bi ob­či­ne, če ne bo ukre­pa­la: "Dru­ge­ga mi ne pre­o­sta­ne. Vse, kar vla­gam v hi­šo, do­be­se­dno me­čem sko­zi okno. Ne­na­za­dnje ne gre za čr­no gra­dnjo, am­pak mi je ob­či­na iz­da­la grad­be­no do­vo­lje­nje."

Na di­rek­ci­ji de­nar­ja za ce­lo­tno vzdr­že­va­nje na Ro­go­z­ni­ci in Gra­je­ni še ni­ma­jo

Fo­to: Hoj­ka BERLIČ

Po na­ro­či­lih di­rek­ci­je se je kon­ce­si­o­nar lo­til te­me­lji­te­ga či­šče­nja bre­gov Ro­go­z­ni­ce.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.