Sen­ce nad Bal­ka­nom

Vecer - - V ŽARIŠČU - Bo­ris Ja­u­šo­vec

Vsen­ci tež­kih od­no­sov med Evrop­sko uni­jo (EU) in ZDA pa be­gun­ske­ga vpra­ša­nja na zu­na­njih me­jah in med čla­ni­ca­mi sa­mi­mi, te­žav z bre­xi­tom ter za na­me­ček še ru­skih iz­vr­še­nih dej­stev, de­ni­mo z ne­dav­no otvo­ri­tvi­jo naj­dalj­še­ga mo­stu v Evro­pi na Krim, je vče­raj v So­fi­ji - Bol­ga­ri­ja je pol­le­tna pred­se­du­jo­ča EU - mi­nil vrh s ta­ko ime­no­va­nim Za­ho­dnim Bal­ka­nom. Ali bi bi­lo bo­lje re­či Za­pa­dnim, ker za­hod v ve­či­ni teh dr­žav po­me­ni vse kaj dru­ge­ga?

EU se je za­dnja le­ta so­o­ča­la z ve­li­ki­mi la­stni­mi te­ža­va­mi in je za­pa­dni del juž­novzho­dne­ga evrop­ske­ga po­lo­to­ka var­no­stno ne­o­za­ve­šče­no pre­pu­šča­la sa­me­mu se­bi. Že po­da­tek, da je bil za­dnji ta­kšen vrh pred pet­naj­sti­mi le­ti, je zgo­vo­ren. A ven­dar so vče­raj v So­fi­ji vo­di­te­lji EU že­le­li v teh dr­ža­vah Čr­ni go­ri, Sr­bi­ji, Ma­ke­do­ni­ji, Bo­sni in Her­ce­go­vi­ni, Al­ba­ni­ji in Ko­so­vu zno­va vzbu­di­ti sko­mi­ne po evrop­skih in­te­gra­ci­jah. Kaj­ti tu­kaj vse bolj na svoj plen pre­ži­jo dru­ge ve­le­si­le, de­ni­mo Ru­si­ja in Ki­taj­ska, Tur­či­ja in tu­di ZDA. To­da EU se kljub is­kre­nim na­po­rom ne­ka­te­rih, de­ni­mo pred­se­dni­ka Evrop­ske­ga sve­ta Do­nal­da Tu­ska, tu­di nem­ške kan­cler­ke An­ge­le Mer­kel, Za­pa­dne­ga Bal­ka­na lo­te­va v sti­lu bal­kan­skih ste­re­o­ti­pov o hla­dnih Evro­pej­cih. To­rej teh­nič­no in brez srč­ne­ga pre­mi­sle­ka. Do­volj je na­ve­sti sa­mo en pri­mer. Za­kaj Ma­ke­do­ni­ja ne mo­re na­pre­do­va­ti na po­ti k evro­a­tlant­skim in­te­gra­ci­jam že sko­raj dvaj­set let? Ker ji Gr­či­ja ne pri­zna­va pra­vi­ce do la­stne­ga ime­na. Kar je v Ma­ke­do­ni­ji se­ve­da spod­bo­d­lo "inat" in za­de­vo še bolj za­ple­tlo. Pa si pred­sta­vljaj­te, da bi Av­strij­ci re­kli, da slo­ven­ska Šta­jer­ska ne mo­re bi­ti Šta­jer­ska, ker je ta že pri njih. Po­tem­ta­kem bi mo­ra­li v Slo­ve­ni­ji mor­da pe­ti, da smo ob Dra­vi do­ma Spo­dnej­šta­jer­ci pra­vi. Av­strij­ci si­cer ima­jo, kot vi­di­mo, ne­ke na­čr­te z nem­ško go­vo­re­čo manj­ši­no pri nas. Ve­li­ko­du­šno me­ni­mo, da to ni­ma zve­ze s si­cer­šnji­mi bal­kan­ski­mi za­je­ban­ci­ja­mi. To­da, če se vr­ne­mo na­zaj, ali bo­do Ma­ke­don­ci po­slej res mo­ra­li pe­ti, da se na tem be­lem sve­tu ne ro­di lep­ša mla­den­ka od Zgor­nje Ma­ke­don­ke? Ču­do­vi­ti in uni­ka­tni ma­ke­don­ski glas­be­ni rit­mi bi bi­li s ta­ko dik­ci­jo uni­če­ni. In ne le to.

Da se bo­do vra­ta EU za­pa­dno­bal­kan­skim dr­ža­vam po vr­hu v So­fi­ji kma­lu od­pr­la, ni pri­ča­ko­va­ti. Kljub po­bu­di, da naj bi dr­ža­vlja­ni teh dr­žav v EU kma­lu kli­ca­ri­li po niž­jih, evrop­skih te­le­fon­skih ta­ri­fah. Kaj­ti na­sle­dnji tak vrh je že pred­vi­den. Na­mreč med hr­va­škim pred­se­do­va­njem EU le­ta 2020.

Pa ven­dar mo­ra­jo za­pa­dno­bal­kan­ske dr­ža­ve ve­či­no de­la vse­ka­kor po­sto­ri­ti sa­me. Sen­ce nad nji­mi in med nji­mi, de­ni­mo med Sr­bi­jo, BiH in Hr­va­ško, med Ko­so­vom in Sr­bi­jo, pa med Al­ba­ni­jo in Ma­ke­do­ni­jo, se ne bo­do raz­bli­ni­le sa­me od se­be. EU bi mo­ra­la po­ma­ga­ti. To­da, ka­ko te­ga ne zna po­če­ti, lah­ko vi­di­mo pri vpra­ša­nju ar­bi­tra­žne raz­sod­be o me­ji med Slo­ve­ni­jo in Hr­va­ško. Med dve­ma - že čla­ni­ca­ma EU.

EU bi mo­ra­la bolj po­ma­ga­ti

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.