Sta­tus quo pod šib­ko vla­do

Vecer - - FRONT PAGE - Dr. Go­razd Ko­va­čič, so­ci­o­log, Fi­lo­zof­ska fa­kul­te­ta Uni­ver­ze v Lju­blja­ni

Slo­ve­ni­ja je ob­kro­že­na z dr­ža­va­mi, v ka­te­rih je de­sni po­pu­li­zem pri­šel na oblast ali pa dik­ti­ra smer­ni­ce dru­gim po­li­tič­nim stran­kam. Šar­če­va ko­a­li­ci­ja je na­sta­la iz za­ve­ze, da bo pre­pre­či­la de­sne­mu po­pu­liz­mu pri­hod na oblast in ustvar­ja­nje iz­re­dnih raz­mer z lo­vom na zu­na­nje in no­tra­nje so­vra­žni­ke. To­da zgolj blo­ki­ra­nje vsto­pa do­lo­če­ne stran­ke v vla­do ne bo do­volj, saj de­sni po­pu­li­zem odlič­no ob­vla­du­je ko­mu­ni­ci­ra­nje in opo­zi­cij­sko de­lo­va­nje. Le­vo­sre­din­ska ko­a­li­ci­ja se bo mo­ra­la iz­ka­za­ti s po­zi­tiv­ni­mi do­sež­ki, po­goj za to pa je kom­pe­ten­tnost. Kaj lah­ko pri­ča­ku­je­mo od nje gle­de na se­sta­vo mi­ni­str­ske eki­pe?

V ča­su is­ka­nja mi­ni­str­skih kan­di­da­tov so se po­ka­za­li tri­je zna­čil­ni vzor­ci. Pr­vič, mla­de stran­ke ima­jo re­sne te­ža­ve s po­nud­bo la­stnih kom­pe­ten­tnih kan­di­da­tov. Za­to so del­no sku­ša­le re­kru­ti­ra­ti red­ke pre­po­znav­ne obra­ze iz stran­ke, del­no pa kar zu­na­nje uve­lja­vlje­ne fi­gu­re. Dru­gič, v igri za mi­ni­str­ske po­lo­ža­je v no­vi vla­di je bi­lo re­la­tiv­no ve­li­ko funk­ci­o­nar­jev do­se­da­nje. To ne bi bi­lo nuj­no sla­bo, če bi šlo za se­lek­ci­jo ti­stih, ki so se iz­ka­za­li. A žal ni bi­lo v ce­lo­ti ta­ko, za­to za­te­ka­nje k do­se­da­njim ka­drom ra­zu­mem kot znak pro­gram­ske in ka­dro­vske šib­ko­sti no­vin­cev. Ker ne ve­do, kaj bi prav­za­prav ra­di, sku­ša­jo v vla­di ohra­ni­ti čim več kon­ti­nu­i­te­te, da bo­do mi­ni­stri ru­tin­sko na­da­lje­va­li do­se­da­nje de­lo. In tre­tjič, SD kot naj­bolj iz­ku­še­na stran­ka se je tak­tič­no uma­kni­la od re­sor­jev, ki bo­do po­li­tič­no naj­bolj iz­po­sta­vlje­ni za­ra­di mo­žno­sti so­ci­al­nih kon­flik­tov in tve­ga­nja fi­nanč­nih afer. V ta vzo­rec so­di tu­di jav­no ne­iz­po­sta­vlja­nje iz­ku­še­ne­ga Kar­la Er­jav­ca v ča­su se­sta­vlja­nja vla­dne eki­pe.

Po­drob­nej­ši pre­gled iz­bi­re re­sor­jev in mi­ni­strov ter nji­ho­vih pri­ho­dnjih iz­zi­vov po po­li­tič­nih stran­kah po­ka­že na­sle­dnjo sli­ko. LMŠ kot vo­dil­na stran­ka ko­a­li­ci­je je pre­vze­la šti­ri ze­lo zah­tev­ne re­sor­je, s ka­dro­vsko za­sed­bo pa je ime­la naj­več te­žav.

Mi­ni­str­stvo za fi­nan­ce bo v pre­ce­pu med upra­vi­če­ni­mi pri­ča­ko­va­nji po okre­plje­nem fi­nan­ci­ra­nju po­sa­me­znih de­lov jav­ne­ga sek­tor­ja, ki jim gro­zi ko­laps, in med po­li­ti­ko fi­skal­ne­ga za­te­go­va­nja, ki ga na­re­ku­je­jo ustav­no fi­skal­no pra­vi­lo, pri­ti­ski Bru­slja in mo­žnost no­ve fi­nanč­ne kri­ze. Ta je na vi­di­ku, saj ključ­ne cen­tral­ne ban­ke, vključ­no z ECB, že več let ti­ska­jo po­ce­ni de­nar, kam ga pla­si­ra­jo ko­mer­ci­al­ne ban­ke, pa se zdi, da ne pre­ver­ja nih­če. Ka­že, da ne sa­mo v pro­duk­tiv­ne in­ve­sti­ci­je, tem­več v ve­li­ki me­ri tu­di v ren­tni­ške, zla­sti v no­vi ne­pre­mič­nin­ski ba­lon. Če bo na­sto­pi­la no­va kri­za, bo dol­žni­ška kon­di­ci­ja dr­ža­ve bi­stve­no slab­ša kot pred de­se­tle­tjem, hkra­ti pa so ne­ka­te­re jav­ne služ­be moč­no shi­ra­ne. Tu so še pri­ti­ski za hi­tro pri­va­ti­za­ci­jo dr­žav­nih pod­je­tij, kar ce­nov­no ni op­ti­mal­no. Vsa ta na­spro­tja bi mo­ral uskla­je­va­ti stro­kov­no in po­li­tič­no ze­lo mo­čen mi­ni­ster. Šar­če­vo snu­blje­nje do­se­da­nje mi­ni­stri­ce, ki je tu­di sa­ma po si­li raz­mer pre­se­dla­la na ta po­lo­žaj z ura­dni­ške­ga, in konč­na iz­bi­ra stro­kov­nja­ka za po­slov­ne fi­nan­ce ka­že­ta na ka­dro­vsko šib­kost no­ve­ga pre­mi­er­ja.

Ko­lap­su naj­bliž­je je zdra­vstvo. Naj­zah­tev­nej­ši od­del­ki, zla­sti in­ten­ziv­ne te­ra­pi­je, do­ži­vlja­jo ka­dro­vski in iz­ved­be­ni ko­laps že da­nes, v le­tu dni se bo to še raz­ši­ri­lo, če ne bo hi­tre­ga ukre­pa­nja. Lju­dje bo­do umi­ra­li po ne­po­treb­nem, sle­dil bo re­volt. O tem, ka­ko ukre­pa­ti, v jav­nih in po­li­tič­nih raz­pra­vah po­te­ka po­le­mi­ka, ki od­ra­ža na­spro­tu­jo­če si in­te­re­se. Iz vrst zdrav­ni­štva in za­seb­nih or­ga­ni­za­cij na po­dro­čju zdra­vstva pri­ha­ja di­a­gno­za, da je po­ra­ba de­nar­ja v jav­nih za­vo­dih ne­u­čin­ko­vi­ta, ker se za­po­sle­nih ne sti­mu­li­ra za več opra­vlje­ne­ga de­la in ker del de­nar­ja za zdra­vi­la in opre­mo po­ži­ra ko­rup­ci­ja. Za­go­var­ja­jo sa­na­ci­jo zdra­vstva prek pri­va­ti­za­ci­je jav­nih za­vo­dov. Na dru­gi stra­ni so za­go­vor­ni­ki ohra­ni­tve jav­ne­ga zdra­vstva ( jav­ni za­vo­di in jav­ni plač­ni sis­tem), ki te­melj­ni pro­blem vi­di­jo v ka­dro­vskem po­manj­ka­nju, ko­rup­ci­jo pri do­ba­vah pa bi iz­ko­re­ni­ni­li prek cen­tra­li­za­ci­je jav­ne­ga na­ro­ča­nja. Zdrav­ni­kov v Slo­ve­ni­ji pri­manj­ku­je ne gle­de na to, ali bi de­la­li v jav­nih za­vo­dih ali pri za­seb­ni­kih. Vz­rok je po­li­ti­ka zdrav­ni­ške zbor­ni­ce, ki je do lan­ske re­for­me iz­o­bra­že­va­la pre­ma­lo spe­ci­a­li­stov, za­to nji­ho­va red­kost vo­di v te­žnje po nji­ho­vem tr­žnem na­sto­pa­nju, s ka­te­rim bi do­se­ga­li viš­jo ce­no svo­je­ga de­la. Pri­manj­ku­je pa tu­di vse­ga ne­go­val­ne­ga ka­dra, saj se je zna­šel v spi­ra­li: pla­če, ki so pre­niz­ke gle­de na av­strij­ske, in zah­tev­no de­lo pov­zro­ča­ta ka­dro­vski osip, pre­o­sta­li so vse bolj obre­me­nje­ni in se spra­šu­je­jo, ali je vre­dno to­li­ko de­la­ti za da­ne pla­če. Re­ši­tev ni le v dvi­gu plač v zdra­vstvu, tem­več zla­sti v spro­sti­tvi pro­ra­čun­ske za­vo­re pri za­po­slo­va­nju in v za­po­sli­tvi do­da­tne­ga ose­bja. Ja­sno je, da bo tre­ba dvi­gni­ti pri­spev­ne sto­pnje za zdra­vstvo, in tu bo zdra­vstve­ni mi­ni­ster mo­ral iz­bo­ri­ti ze­le­no luč fi­nanč­ne­ga mi­ni­str­stva. Na mi­ni­str­skem po­lo­ža­ju po­tre­bu­je­mo stro­kov­no in po­li­tič­no moč­no oseb­nost, da bo fi­nanč­no in ka­dro­vsko okre­pi­la zdra­vstvo, zra­ven pa ob­vla­da­la in­te­re­sne ape­ti­te. Ša­rec je an­ga­ži­ral

Mor­da bo Šar­če­vo vla­do strah pred pred­ča­sni­mi vo­li­tva­mi dr­žal sku­paj ta­ko dol­go kot Ce­rar­je­vo, a za sta­tus kom­pe­ten­tne po­zi­tiv­ne al­ter­na­ti­ve de­sne­mu po­pu­liz­mu bo to pre­ma­lo

nek­da­nje­ga di­rek­tor­ja ZZZS, ki je ne­dvo­mno kom­pe­ten­ten, vse­bin­sko pa nje­go­ve pr­ve iz­ja­ve o pred­no­stni ra­ci­o­na­li­za­ci­ji stro­škov ka­že­jo, da se na­gi­ba k sta­tu­su quo, če­prav se ko­laps že od­vi­ja.

Zah­te­ven bo tu­di re­sor za jav­no upra­vo, kjer mi­ni­stra ča­ka­jo po­ga­ja­nja z dve­ma sku­pi­na­ma sin­di­ka­tov jav­ne­ga sek­tor­ja. Ena pri­ča­ku­je od­pra­vo ano­ma­lij in splo­šnih var­če­val­nih ukre­pov pri pla­čah, dru­ga pa ek­sklu­ziv­ne dvi­ge plač za svo­je je­dr­ne po­klic­ne sku­pi­ne. Če bo vla­da po­pu­sti­la dru­gi sku­pi­ni, kot je to tri­krat sto­ri­la Ce­rar­je­va, ne bo mo­gla usta­vi­ti kom­pen­za­cij­skih zah­tev pr­ve sku­pi­ne. Mi­ni­ster bo mo­ral bra­ni­ti eno­tni plač­ni sis­tem in pri tem lo­če­va­ti med ti­sti­mi po­seb­ni­mi dvi­gi pla­čil, ki so po­treb­ni za­ra­di ka­dro­vske­ga po­manj­ka­nja, in ti­sti­mi, pri ka­te­rih gre za či­sto mo­bi­li­za­cij­sko moč po­sa­me­znih po­klic­nih sin­di­ka­tov. Ko­priv­ni­kar tu ni bil uspe­šen, do re­a­li­za­ci­je ide­je o va­ri­a­bil­nem de­lu plač pa sploh ni pri­šel. Od no­ve­ga mi­ni­stra, ki vsto­pa v tur­bu­len­tno funk­ci­jo kot po­li­tič­ni no­vi­nec z iz­ku­šnja­mi iz pro­da­je av­to­mo­bi­lov, lah­ko pri­ča­ku­je­mo po­dob­ne re­zul­ta­te.

SMC-jev na­bor mi­ni­str­skih kan­di­da­tov je ne­ko­li­ko pre­pri­člji­vej­ši. Stran­ka si je pri­bo­ri­la en bo­gat re­sor, kjer je mo­go­če z raz­pi­si raz­de­lje­va­ti ve­čje ko­li­či­ne de­nar­ja. De­lo tu bo na­da­lje­val Po­či­val­šek. Ce­rar je do­bil dr­ža­vo­tvor­ni re­sor, s ka­te­rim bo laž­je pre­bo­lel hud po­raz na vo­li­tvah. Za­pu­šči­na pred­ho­dni­ka je sla­ba. Po­i­ska­ti bo mo­ral za­ve­zni­ke v EU in po­sku­si­ti re­ši­ti im­ple­men­ta­ci­jo ar­bi­tra­žne sod­be. Ju­re Le­ben se zdi do­volj vešč ope­ra­ti­vec za re­ši­tev ur­gen­tne­ga pro­ble­ma na­ko­pi­če­ne od­pa­dne em­ba­la­že. A ča­ka­jo ga še ve­čji iz­zi­vi. Ali je Ge­o­det­ska upra­va Re­pu­bli­ke Slo­ve­ni­je (Gurs) spo­sob­na ta­ko ure­di­ti evi­den­ce, da bo mo­go­če uve­sti pra­vi­čen da­vek na ne­pre­mič­ni­ne? Ka­ko re­gu­li­ra­ti krat­ko­roč­no od­da­ja­nje sta­no­vanj tu­ri­stom, da se omi­li se­da­nji pri­tisk na stal­ne na­je­mni­ke? Ka­ko usta­vi­ti sti­hi­jo stal­ne­ga spre­mi­nja­nja pro­stor­ske in grad­be­ne za­ko­no­da­je, ki za­ple­ta ter­mi­no­lo­gi­jo in po­stop­ke ter žar­či bi­ro­kra­ti­za­ci­jo na lo­kal­no ra­ven in k in­ve­sti­tor­jem? Ima Le­ben do­volj zna­nja za vse te iz­zi­ve? Dol­go­roč­nej­še spo­pri­je­ma­nje s pod­neb­ni­mi spre­mem­ba­mi je ver­je­tno on­kraj do­me­ta im­pro­vi­zi­ra­ne vla­de. Vpra­ša­nje je, ali je spo­sob­na re­ši­ti vsaj ne­ka­te­ra pe­re­ča vpra­ša­nja lo­kal­nih de­gra­di­ra­nih re­gij in nji­ho­ve sa­na­ci­je. O bo­do­či mi­ni­stri­ci za de­lo ne ve­mo kaj do­sti, kar za ta iz­po­sta­vlje­ni re­sor ni do­bro. Krat­ko­roč­ni iz­zi­vi so na po­dro­čju ka­o­sa na tr­gu de­la (pre­ka­ri­za­ci­ja) in pre­niz­kih po­koj­nin, dol­go­roč­nej­še­ga pa pri­na­ša sta­ra­nje pre­bi­val­stva. Po­tre­ben bo do­go­vor o no­vi pre­raz­de­li­tvi ustvar­je­ne­ga, kar spet zah­te­va po­li­tič­no spo­sob­nost.

Na­bor kan­di­da­tov Stran­ke Alen­ke Bra­tu­šek ka­že na ka­dro­vsko su­šo. Zdi se, da gre do­be­se­dno za stran­ko zgolj Alen­ke Bra­tu­šek. Kljub te­mu je SAB po­ka­za­la iz­je­mne ape­ti­te in osvo­ji­la kar dva od treh bo­ga­tih re­sor­jev. Na in­fra­struk­tu­ri se bo­do lah­ko ro­je­va­le no­ve afe­re, pa tu­di med­stran­kar­ski spo­pa­di, če bo mi­ni­stri­ca raz­či­šče­va­la po­sle pred­ho­dni­kov. O kom­pe­ten­cah bi­vše­ga žu­pa­na za vo­de­nje ko­he­zij­ske­ga re­sor­ja lah­ko dvo­mi­mo. Mo­ral bi bi­ti nad­mi­ni­ster s pri­stoj­nost­mi po­se­ga­ti v or­ga­ni­za­ci­jo de­la pri čr­pa­nju evrop­skih sred­stev na vseh pre­o­sta­lih re­sor­jih. Slo­ve­ni­ja je v evrop­skem vr­hu po bi­ro­kra­ti­za­ci­ji in to lah­ko pre­se­ka spet sa­mo mi­ni­ster s stro­kov­no in po­li­tič­no te­žo.

Tu­di za De­sus lah­ko ugo­to­vi­mo, da gre v smi­slu ka­dro­vske­ga ba­ze­na za stran­ko Kar­la Er­jav­ca. Ta si je kot že več­krat iz­po­ga­jal dr­ža­vo­tvor­ni re­sor s služ­be­nim vo­zi­lom in šo­fer­jem. Ne­spo­dob­no je, da gre za obram­bo, kjer je Er­ja­vec pod­pi­sal po­god­bo s Pa­trio. A ver­je­tno je Ša­rec pre­so­dil, da bi pri zu­na­njih in no­tra­njih za­de­vah na­re­dil še več ško­de, ko bi na­sto­pi­le kri­zne raz­me­re.

SD-jev mi­ni­ster za iz­o­bra­že­va­nje bo mo­ral fi­nanč­no sa­ni­ra­ti raz­i­sko­val­no sfe­ro in tu­di vi­so­ko šol­stvo. Glav­ni­na pro­ra­ču­na mi­ni­str­stva za iz­o­bra­že­va­nje, zna­nost in šport je fi­ksna. Stran­ka ver­je­tno ra­ču­na na kul­tur­ni boj zo­per ure­sni­či­tev ustav­ne od­loč­be o pol­nem fi­nan­ci­ra­nju za­seb­nih osnov­nih šol. Ustav­ne ve­či­ne za bli­žnji­co ni­ma. Kaj bi po­če­la An­dre­ja Ka­tič na pra­vo­so­dnem mi­ni­str­stvu, se še ne ve. Če bo ime­no­va­na, bo nad njo ves čas vi­se­la sen­ca su­ma, da jo je tja po­slal ša­le­ški lo­bi, da bi za­vi­ra­la po­stop­ke pro­ti nje­mu. De­jan Pre­ši­ček bo ver­je­tno še eden v dol­gi vr­sti po­li­tič­no šib­kih mi­ni­strov za kul­tu­ro, ki zno­traj vla­de ni­so zmo­gli iz­bo­ri­ti do­volj de­nar­ja in so bi­li za­to bolj ste­čaj­ni upra­vi­te­lji kul­tu­re. SD so pri­pi­so­va­li, da se je sla­bo iz­po­ga­ja­la, ker je iz rok iz­pu­sti­la vse bo­ga­te re­sor­je. Sam oce­nju­jem, da gre za tak­tič­no po­te­zo. Di­stan­ci­ra­la se je od mi­ni­str­stev, kjer kot iz­ku­še­na stran­ka pri­ča­ku­je afe­re in so­ci­al­ne kon­flik­te. Z eno no­go bo v opo­zi­ci­ji in bo ta­ko sku­ša­la vla­do dr­ža­ti v ša­hu po­dob­no kot Le­vi­ca. Sta­tus sle­dnje se bo raz­ja­snil že kma­lu, ob gla­so­va­nju o mi­ni­str­skih kan­di­da­tih.

V ce­lo­ti gle­da­no, je Šar­če­va eki­pa ver­je­tno stro­kov­no in po­li­tič­no pre­šib­ka, da bi zmo­gla sa­ni­ra­ti ne­ka­te­re pro­pa­da­jo­če sek­tor­je in ob­vla­do­va­ti na­spro­tu­jo­če si pri­ti­ske. Še naj­ver­je­tne­je je, da bo sku­ša­la iz­va­ja­ti sta­tus quo pod nad­o­bla­stjo fi­skal­ne­ga pra­vi­la. To bo vo­di­lo v vr­sto so­ci­al­nih kon­flik­tov, pa tu­di zno­traj­ko­a­li­cij­skih in­trig. Mor­da jo bo strah pred pred­ča­sni­mi vo­li­tva­mi dr­žal sku­paj ta­ko dol­go kot Ce­rar­je­vo, a za sta­tus kom­pe­ten­tne po­zi­tiv­ne al­ter­na­ti­ve de­sne­mu po­pu­liz­mu bo to pre­ma­lo. Čez šti­ri le­ta bo­mo po­li­tič­no pri­bli­žno tam, kjer smo da­nes, če se ne bo­do med­na­ro­dni go­spo­dar­ski ka­zal­ni­ki po­slab­ša­li.

Ne­spo­dob­no je, da gre za obram­bo, kjer je Er­ja­vec pod­pi­sal po­god­bo s Pa­trio. A ver­je­tno je Ša­rec pre­so­dil, da bi pri zu­na­njih in no­tra­njih za­de­vah na­re­dil še več ško­de

Fo­to: Ro­bert BALEN

Fo­to: Ro­bert BALEN

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.