Obrat od Ru­si­je k ZDA?

Ko­a­li­cij­ska po­god­ba je bolj sku­pek ukre­pov na pod­la­gi že­lja kot pa kon­kre­tne ana­li­ze med­na­ro­dne­ga oko­lja. Oce­nju­je­ta Ro­man Kirn, Šar­čev zu­na­nje­po­li­tič­ni sve­to­va­lec, in naj­bolj mar­kan­tni slo­ven­ski zu­na­nji mi­ni­ster do­slej Di­mi­trij Ru­pel

Vecer - - V ŽARIŠČU - Na­re­di­ti ko­nec več­tir­no­sti Raz­vi­ja­nje (ne)pro­fe­si­o­nal­no­sti

Ro­man Kirn, upo­ko­je­ni slo­ven­ski ka­ri­er­ni di­plo­mat, se­daj zu­na­nje­po­li­tič­ni sve­to­va­lec pre­mi­e­ra Šar­ca, ta­ko­le ko­men­ti­ra ko­a­li­cij­sko po­god­bo v de­lu, ki se na­na­ša na zu­na­njo po­li­ti­ko: "Slo­ven­ska zu­na­nje­po­li­tič­na stra­te­gi­ja je že na­pi­sa­na in je v osno­vi do­bra, za­to je ne bi ime­lo smi­sla v ko­a­li­cij­ski po­god­bi na dol­go in ši­ro­ko pov­ze­ma­ti ali jo ce­lo že­le­ti pi­sa­ti na no­vo. Pro­blem je nje­na im­ple­men­ta­ci­ja. Ve­mo, da je bi­la šib­ka toč­ka Slo­ve­ni­je več­tir­nost nje­ne zu­na­nje po­li­ti­ke, ko je po­go­sto med pred­se­dni­kom dr­ža­ve, dr­žav­nim zbo­rom, zu­na­njim mi­ni­strom in tu­di pre­mi­e­rom pri­ha­ja­lo do tri­ko­tnih in ce­lo šti­ri­ko­tnih raz­ko­ra­kov. No­vi ele­men­ti ni­so po­treb­ni, po­tre­ben pa bo na­por, da bi se vsi ak­ter­ji po­e­no­ti­li v enem je­zi­ku, ko gre za slo­ven­sko na­sto­pa­nje nav­zven, in da pro­stih strel­cev na tem po­dro­čju ne bi več ime­li."

Iz­ziv pred slo­ven­ski­mi di­plo­ma­ti je med dru­gim pri­za­de­va­nje za "urav­no­te­že­ne od­no­se s po­memb­ni­mi med­na­ro­dni­mi ak­ter­ji, zla­sti s čla­ni­ca­mi Var­no­stne­ga sve­ta OZN", kot pi­še v po­god­bi. Kirn po­ja­snju­je: "Upo­ra­ba di­plo­mat­ske­ga je­zi­ka na­sla­vlja ze­lo kon­kre­ten pro­blem na­še zu­na­nje po­li­ti­ke." Kirn tu­kaj opo­zar­ja na po­gost oči­tek, da je bi­la slo­ven­ska zu­na­nja po­li­ti­ka za­dnje ča­se ne­ko­li­ko pro­ru­ska: "Urav­no­te­že­nje od­no­sov ne po­me­ni, da bi z ne­kom za­če­li go­ji­ti bolj­še od­no­se na ra­čun dru­ge­ga. Slo­ve­ni­ja mo­ra pri tem upo­šte­va­ti svo­jo ume­šče­nost v Evrop­sko uni­jo, kjer že­li osta­ti je­dr­na čla­ni­ca, in v tran­sa­tlant­ske od­no­se. V teh zve­zah mo­ra­mo is­ka­ti na­še stra­te­ške par­tner­je. Do­bre od­no­se mo­ra­mo go­ji­ti se­ve­da še z dru­gi­mi vpliv­ni­mi dr­ža­va­mi, tu­di z Ru­si­jo."

Na­sle­dnji iz­ziv pred Slo­ve­ni­jo, pi­še v po­god­bi, je ustvar­ja­nje do­bro­so­sed­skih od­no­sov z vse­mi so-

Vče­raj je rad­gon­ski kme­tij­sko-ži­vil­ski se­jem obi­ska­la kan­di­dat­ka za kme­tij­sko mi­ni­stri­co dr. Ale­ksan­dra Pi­vec, zdaj dr­žav­na se­kre­tar­ka na ura­du vla­de za Slo­ven­ce v za­mej­stvu in po sve­tu. Po sre­ča­nju s kme­ti iz za­mej­stva je po­ve­da­la: "Na se­stan­ku, ki smo ga iz­ve­dli z zdru­že­njem kme­tij­skih or­ga­ni­za­cij iz za­mej­stva, sem po­u­da­ri­la po­men ohra­nja­nja in po­mo­či na­šim kmeč­kim zve­zam v za­mej­skih dr­ža­vah. Na ura­du smo si pri­za­de­va­li, da smo bi­li v po­moč tu­di na tem po­dro­čju, da smo to de­jav­nost ohra­nja­li. Pre­pri­ča­na sem, da so raz­lič­ne eko­nom­ske de­jav­no­sti te­melj ohra­nja­nja slo­ven­stva v za­mej­stvu, ta­ko slo­ven­ske ze­mlje ka­kor tu­di slo­ven­ske kul­tu­re in je­zi­ka."

Piv­če­va je spre­go­vo­ri­la tu­di o pri­ho­dno­sti slo­ven­ske­ga kme­tij­stva. "Me­nim, da se na­ha­ja­mo v ze­lo po- se­da­mi. Na pr­vem me­stu je pod to ali­ne­jo za­pi­san sta­vek: "Raz­re­ši­li bo­mo od­pr­ta mej­na in dru­ga vpra­ša­nja s Hr­va­ško." Kirn opo­zar­ja, da Slo­ve­ni­ja z dru­gi­mi so­se­da­mi se­ve­da ni­ma ta­kšnih od­pr­tih vpra­šanj kot s Hr­va­ško, za­to je na­rav­no, da bo no­va vla­da sku­ša­la te za­de­ve re­ši­ti. "Ni­smo po­se­bej in po­drob­no pi­sa­li, ka­ko in kaj, saj bi bi­lo ne­pri­mer­no, če bi Slo­ve­ni­ja v očeh dru­gih za­ra­di me­je s Hr­va­ško po­sta­la 'dr­ža­va ene sa­me te­me'. Vpra­ša­nje me­je s Hr­va­ško bo osta­lo, do­kler ne do­zo­ri­jo po­go­ji za raz­re­ši­tev. Kdaj bo ta memb­nem ob­do­bju, ko se obli­ku­je sku­pna kme­tij­ska po­li­ti­ka v EU. Ča­ka­jo nas tež­ke na­lo­ge, kjer bo­mo sko­zi to po­li­ti­ko ozi­ro­ma obli­ko­va­nje stra­te­gij na ni­vo­ju dr­ža­ve mo­ra­li re­še­va­ti šte­vil­ne iz­zi­ve v kme­tij­stvu. V ospred­je bo­mo po­sta­vi­li prav de­mo­graf­sko struk­tu­ro na kme­ti­jah ozi­ro­ma spod­bu­ja­nje mla­dih pre­vze­mni­kov kme­tij, da ohra­nja­jo to zre­lost na­sto­pi­la, pa je od­vi­sno od Hr­va­ške. Slo­ve­ni­ja gle­de te­ga prav go­to­vo ne bo da­ja­la no­vih po­bud." Za ko­men­tar ko­a­li­cij­ske po­god­be v nje­nem zu­na­nje­po­li­tič­nem de­lu smo po­pro­si­li pr­ve­ga in več­kra­tne­ga slo­ven­ske­ga zu­na­nje­ga mi­ni­stra Di­mi­tri­ja Ru­pla. Ta­ko­le je str­nil svo­je opaz­ke: "Zu­na­nja po­li­ti­ka je po­ve­za­na z na­ci­o­nal­ni­mi in­te­re­si in ne mo­re bi­ti ne­u­skla­je­na. Ukrep, na­ve­den v po­god­bi, je naj­brž od­raz pro­ble­mov med pri­mi­e­rom Mi­rom Ce­rar­jem in zu­na­njim mi­ni­strom Kar­lom Er­jav­cem v prej­šnji vla­di. Ker je Šar­če­va vla­da na­da­lje­va­nje Ce­rar­je­ve, naj­brž ne bo bo­lje. Uskla­je­nost no­tra­nje in zu­na­nje služ­be mi­ni­str­stva je sa­mo­u­mev­na in na- dru­žin­sko tra­di­ci­jo. Čim več po­ve­zo­va­nja z in­sti­tu­ci­ja­mi zna­nja in vpe­lje­va­nja ino­va­tiv­nih pri­sto­pov, ki bi pre­pre­če­va­li opu­šča­nje kme­tij­skih ze­mljišč. Pri­ha­jam z ob­mo­čja Ptu­ja v bli­ži­ni Ha­loz in mi je ta pro­ble­ma­ti­ka ze­lo do­bro zna­na. Vse­ka­kor so ak­tu­al­ne tu­di pod­neb­ne spre­mem­be, ki jim bo tre­ba po­sve­ča­ti več po­zor­no­sti." čel­no ni pro­blem. Ver­ja­mem pa, da bi­vši mi­ni­ster ni znal usmer­ja­ti ve­le­po­sla­ni­kov, ka­te­rih kva­li­te­ta po mi­ni­stro­vi/po­li­tič­ni za­slu­gi ni bi­la ve­dno naj­bolj­ša."

Ru­pel se obre­gne ob od­ve­čen iz­raz pro­fe­si­o­nal­nost v zve­zi z ra­zvo­jem ka­ri­er­ne di­plo­ma­ci­je. Se­ve­da gre za ple­o­na­zem, ki ga Ru­pel ta­ko­le ra­zlo­ži: "Se­sta­vljav­ci po­god­be se si­cer upra­vi­če­no bo­ji­jo ne­pro­fe­si­o­nal­no­sti, ki je bi­la do­slej ze­lo 'raz­vi­ta'." Ru­pel na­po­ve, da bo "de­li­tev de­la med slo­ven­sko in evrop­sko di­plo­ma­ci­jo pro­blem, ker se je Slo­ve­ni­ja v pre­te­klih de­se­tih le­tih od­da­lji­la od po­li­ti­ke EU, po­se­bej gle­de od­no­sov z Ru­si­jo in ZDA". Vpra­ša se tu­di, kaj naj bi po­me­ni­la po­zi­tiv­na dis­kri­mi­na­ci­ja pri slo­ven­ski ude­lež­bi v med­na­ro­dnih usta­no­vah: "Bo Slo­ve­ni­ja (kot do­slej) for­si­ra­la manj na­dar­je­ne in po­li­tič­no pri­lju­blje­ne pred­stav­ni­ke?" Opa­zi, da bi bi­lo tre­ba za ra­zvoj­no po­moč "na­me­ni­ti bi­stve­no viš­ja sred­stva, o če­mer v po­god­bi ni go­vo­ra".

Ko be­re o ukre­pu za urav­no­te­že­ne od­no­se s čla­ni­ca­mi VS OZN, Ru­pel vi­di, da to lah­ko po­me­ni mar­si­kaj: "Bo Slo­ve­ni­ja več po­zor­no­sti na­me­ni­la ZDA, Ve­li­ki Bri­ta­ni­ji, Fran­ci­ji ali Ki­taj­ski in Ru­si­ji? Za­pi­sa­ni ukrep je ne­ja­sen, ker ga je mo­go­če raz­la­ga­ti na sto na­či­nov." Še bolj ga mo­ti del o Evrop­ski uni­ji, ki da je "pod vsa­kim ni­vo­jem, ker ne upo­šte­va re­al­nih di­lem. Sin­ta­gma spo­što­va­nje schen­gen­ske­ga sis­te­ma je spor­na gle­de na iz­ku­šnje iz le­ta 2015. Kaj po­me­ni­jo ad hoc za­ve­zni­štva, ni ja­sno. Se bo Slo­ve­ni­ja po­ve­zo­va­la z vi­še­graj­sko

Piv­če­va pred ime­no­va­njem o ukre­pih, po­ve­za­nih s su­šo in mo­čo, ni že­le­la go­vo­ri­ti, vse­ka­kor pa bo­do ti ukre­pi ena od pri­o­ri­tet. Opo­zo­ri­la je še na zvi­še­va­nje sa­mo­o­skr­be pre­bi­val­stva in mo­žno­sti po­nov­ne- če­tve­ri­co, s sre­do­zem­skim ta­bo­rom, z Nem­či­jo in Av­stri­jo? Kaj po­me­ni­jo te va­ri­an­te? Pri­za­de­va­nje za pre­no­vo EU je fra­za. Po­god­ba bi mo­ra­la iz­ha­ja­ti iz kom­pe­ten­tne ana­li­ze raz­mer v EU po bre­xi­tu, mi­grant­ski kri­zi, raz­ha­ja­njih med Nem­či­jo in Fran­ci­jo in ta­ko na­prej." Ne­smi­sel­ne se Ru­plu zdi­jo na­po­ve­di gle­de od­no­sov s Hr­va­ško: "Ka­ko naj pro­ble­me re­ši­jo ti­sti lju­dje, ki so jih pov­zro­či­li? V ozad­ju te­žav so se­ve­da ukre­pi iz le­ta 2009 in 2010, ki jih je Ce­rar­je­va vla­da le še za­ple­tla."

Za ko­nec Ru­pel še oce­ni, da je slo­ven­ska po­moč ju­go­vzho­dni Evro­pi za­že­le­na: "Ven­dar na­ša di­plo­ma­ci­ja ni­ma ni­ti idej ni­ti pra­ve mo­či." V po­god­bi je ome­nje­no dru­go šest­me­seč­no pred­se­do­va­nje Slo­ve­ni­je Sve­tu Evrop­ske uni­je v dru­gi po­lo­vi­ci le­ta 2021. Ru­pel ob tem opo­zar­ja: "Pred­se­do­va­nje EU je po Liz­bon­ski po­god­bi le še fi­nanč­no in pro­to­ko­lar­no bre­me. Da bi ga iz­ko­ri­sti­li za po­li­tič­ne na­me­ne, ni mo­go­če pri­ča­ko­va­ti in v bi­stvu ni mo­go­če." Kan­di­dat­ka za kme­tij­sko mi­ni­stri­co dr. Ale­ksan­dra Pi­vec je vče­raj na sej­mu Agra v Gor­nji Rad­go­ni me­ni­la, da nas ča­ka zah­tev­no obli­ko­va­nje sku­pne kme­tij­ske po­li­ti­ke EU.

Fo­to: Bo­ris VUGRINEC

Vpra­ša­nje me­je s Hr­va­ško bo osta­lo, do­kler ne do­zo­ri­jo po­go­ji za raz­re­ši­tev mej­ne­ga spo­ra, ki se vle­če že od osa­mo­svo­ji­tve.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.