Pri­mož Su­ho­dol­čan, pi­sa­telj:

Po Ti­ni Ma­ze in Go­ra­nu Dra­giću se je Pri­mož Su­ho­dol­čan lo­til še An­že­ta Ko­pi­tar­ja, zvez­de ho­kej­ske li­ge NHL, in spi­sal re­snič­no pra­vlji­co, ki je iz­šla te dni

Vecer - - FRONT PAGE - To­maž Ranc

"Slo­ven­ci po­tre­bu­je­mo ju­na­ke, kot maj­hen na­rod pa sploh, he­ro­je, ido­le, vzor­ni­ke."

Dve le­ti je tra­ja­lo, da je na­sta­la knji­ga o še enem slo­ven­skem špor­tnem ju­na­ku, ki ga je po­pi­sal Pri­mož Su­ho­dol­čan.

"Mla­di po­tre­bu­je­jo vzor­ni­ke, da jih pri­te­gne­jo k ukvar­ja­nju s špor­tom. Pr­vi dve iz se­ri­je, o Ti­ni in Go­gi­ju, sta bi­li ze­lo uspe­šni, še ne­kaj jih ima­mo, ki so res ' kla­se' v sve­tov­nem me­ri­lu, in An­že je go­to­vo eden od njih. Dol­go je tra­ja­lo, ker je ze­lo za­se­den, špor­tni­ki ta­ke­ga ran­ga ne raz­mi­šlja­jo o ta­kih za­de­vah, do­bi­va­li smo se lah­ko le ta­krat, ko je imel čas, ali na Je­se­ni­cah ali na Ble­du, re­ci­mo v ča­su do­god­kov nje­go­ve ho­kej­ske aka­de­mi­je," pri­po­ve­du­je zgo­vor­ni pi­sa­telj.

Naj­prej je na­ve­zal sti­ke s Ko­pi­tar­je­vi­mi star­ši in za­u­pa­li so mu mar­si­kaj za­ni­mi­ve­ga iz nje­go­ve­ga otro­štva, sre­čal pa se je tu­di z nje­go­vo ba­bi­co in ded­kom. "Z ba­bi­co je re­ci­mo tu­di tre­ni­ral in mu je slu­ži­la kot vra­tar, de­dek pa mu je za hi­šo po­li­val vo­do na trav­ni­ku, da mu je na­re­dil led in gol. Ho­kej je vzel ze­lo re­sno," je ho­ke­ji­sta spo­zna­val in v knji­gi z ilu­stra­ci­ja­mi Ma­te­ja de

Cecca spo­ro­ča pi­sa­telj. Če že­li av­tor na­pi­sa­ti do­ber iz­de­lek, se mo­ra vži­ve­ti v ju­na­ka in li­ke, ki ga ob­kro­ža­jo. "An­že mi je de­jal, da mu je naj­bolj všeč ilu­stra­ci­ja, kjer spi s če­la­do na gla­vi, ker je ta­ko tu­di bi­lo. V re­sni­ci je ze­lo mi­ren fant, de­lu­je mi kot pri­ja­zni ve­li­kan. Ko pa je na igri­šču, je se­ve­da ne­kaj pov­sem dru­ge­ga, Slo­ven­ci po­tre­bu­je­mo ta­ke ju­na­ke, kot maj­hen na­rod pa sploh, he­ro­je, ido­le, vzor­ni­ke," pra­vi Su­ho­dol­čan.

Ele­k­tron­ska po­šta je le­te­la sem in tja, s Kin­gsi je ko­mu­ni­ci­ral Ko­pi­tar­jev me­ne­džer. Po pr­vi ver­zi­ji iz mar­ca 2017 je sle­di­lo le­to in pol pi­lje­nja. "V ne­ki de­be­li knji­gi lah­ko opi­su­ješ sonč­ni za­hod na pe­tih stra­neh, tu­kaj pa mo­ra vsak be­se­da sta­ti na svo­jem me­stu, tekst je kraj­ši, pri­la­go­jen otro­kom," opi­su­je pi­sa­telj.

Sam na­pi­sal knji­go že­lja

Manj zna­no je, da je An­že Ko­pi­tar, ko je bil star de­set let, na­pi­sal knji­ži­co Skri­te že­lje in v njej je tu­di zgod­ba o nje­go­vem psu, kra­škem ov­čar­ju z ime­nom Ober. Še da­nes obo­žu­je pse, za­to je ena osre­dnjih fi­gur knji­ge Ko­pi­tar­jev se­da­nji pes Gu­stl, ki je v ZDA ve­li­ka zvez­da. Na­vi­ja­či lah­ko ku­pi­jo raz­lič­ne po­do­be An­že­ta in Gu­stla, šti­ri­no­žec pa­sme gol­den­do­o­dle (zla­to­ko­der, gre za kri­žan­ca med zla­tim pri­na­šal­cem in ko­drom) je bil na po­seb­nem tek­mo­va­nju iz­bran tu­di za naj­pri­ku­pnej­še­ga psa čla­nov eki­pe LA Kin­gs v le­tu 2015. Gu­stl je po­stal bi­znis in ima ce­lo svoj twit­ter pro­fil - te dni je imel 8356 sle­dil­cev, med Ame­ri­ča­ni ve­lja za "ul­tra­fo­to­ge­nič­ne­ga".

Ima­mo pa v ho­ke­ju ve­li­ko dis­kre­pan­co - ene­ga naj­bolj­ših na sve­tu, do­ma pa to­li­ko te­žav, kra­mlja­mo s pi­sa­te­ljem. "Ho­kej je drag, tu ne gre, da bi dal otro­kom žo­go, pa poj­di­te na trav­nik, je pa atrak­ti­ven šport, vsa se­ver­na pol­o­bla ga obo­žu­je. Mla­de lah­ko za ho­kej mo­ti­vi­ra­mo tu­di s knji­go," od­go­vo­ri na iz­ziv.

Su­ho­dol­čan je do­slej v so­de­lo­va­nju z DZS pro­dal 15 ti­soč iz­vo­dov knji­ge Lip­ko in Ko­šoRok (2013), 8000 iz­vo­dov knji­ge o Ti­ni Ma­ze Ti­na in med­ved­ja moč (2016), o Go­ra­nu Dra­giću, Go­ran - Le­gen­da o zma­ju (2017), pa do­slej bi­lo pro­da­nih 5000 knjig. An­že, le­de­ni kralj je iz­šel v na­kla­di 3000 iz­vo­dov, pre­ve­den bo tu­di v an­gle­šči­no. Na so­bo­tni avk­ci­ji na do­bro­del­ni pri­re­di­tvi, ki jo Ko­pi­tar pri­re­ja sku­paj s po­slov­ne­žem Jo­cem Pe­čeč­ni­kom, je do­se­gla ce­no 2500 evrov, 3. sep­tem­bra pa bo pred­sta­vi­tev na An­že­to­vi Osnov­ni šo­li To­ne­ta Ču­far­ja na Je­se­ni­cah.

Vsak zah­te­va po­se­ben pri­stop

In ka­ko je bi­lo de­la­ti z raz­lič­ni­mi zvez­da­mi? "Vsak je oseb­nost za­se, vsak zah­te­va po­se­ben pri­stop. Svet po­zna bolj bi­o­gra­fi­je, to pa so re­snič­ne pra­vlji­ce. Ko sem bil pri Dra­giću na ko­šar­kar­skem kam­pu, sem vi­del, ka­ko so otro­ci nav­du­še­ni, on jih spod­bu­ja. Ti­na je na­pi­sa­la opo­mnik, kaj že­li, da vklju­čim, ze­lo jo je za­ni­ma­lo. Pri Go­gi­ju je bi­lo ne­kaj te­žav s kon­tak­ti, ker on pra­vi, da ko igra ko­šar­ko, ga za­ni­ma sa­mo to, med se­zo­no ga ne smeš mo­ti­ti. Do­sti se je o njem že ve­de­lo, ka­ko je bil dro­ben in suh ... Pri tem de­lu ni hi­te­nja, mo­raš bi­ti po­tr­pe­žljiv." Kdo je va­ša na­sle­dnja žr­tev, po­ba­ra­mo pi­sa­te­lja. "Ne po­vem, o fuz­ba­ler­ju še na­re­dim, po­tem pa to se­ri­jo za­klju­čim," se za­re­ži.

Fo­to: To­maž RANC

Pri­mož Su­ho­dol­čan: "Slo­ven­ci po­tre­bu­je­mo ju­na­ke, kot maj­hen na­rod pa sploh - he­ro­je, ido­le, vzor­ni­ke."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.