Dav­ki pri­ti­ska­jo na vla­do

Dav:ni sve­to­val­ci o ob­dav:itvi ka­pi­tal­skih do­bi:kov: cre za na­ci­o­na­li­za­ci­jo oseb­ne­ga pre­mo­že­nja. Pod­je­tni­ki na­po­ve­du­je­jo se­li­tev do­bi:kov

Vecer - - PREDNJA STRAN - Jel­ka vu­pa­nič

Ne­ka­te­ri uspe­šni pod­je­tni­ki so na­po­ve­da­li, da bo­do za svo­ja pod­je­tja v tu­ji­ni po­i­ska­li nor­mal­no davč­no oko­lje, če bo no­va vla­da "oseb­ne pri­hod­ke iz ka­pi­ta­la in rent vklju­či­la v osno­vo za od­me­ro do­ho­dni­ne". In prav to je s pod­pi­som ko­a­li­cij­ske po­god­be vla­da že sto­ri­la, mi pa smo davč­ne sve­to­val­ce vpra­ša­li, kaj to pri­na­ša. Davč­na sve­to­val­ka Bo­že­na Ma­ca­rol je po­ve­da­la, da bi bi­la ta­ka ob­dav­či­tev ka­pi­tal­skih do­bič­kov ne­si­s­tem­ska in ne­stro­kov­na iz­je­ma. "To je grob po­seg v že ob­dav­če­no pre­mo­že­nje po­sa­me­zni­ka. Gre za na­ci­o­na­li­za­ci­jo oseb­ne­ga pre­mo­že­nja," je bi­la ostra. Pri davč­nem sve- to­val­cu in nek­da­njem ge­ne­ral­nem di­rek­tor­ju Dur­sa Iva­nu Si­mi­ču so po iz­ja­vi Iva Bo­sca­ro­la v Od­me­vih pre­je­li več pov­pra­še­vanj po se­li­tvi v tu­ji­no. Med­tem Igor Akra­po­vič že pre­u­smer­ja bi­lanč­ne do­bič­ke iz Slo­ve­ni­je. Tu­di v Lu­mar­ju raz­mi­šlja­jo o ukre­pih, na­vse­za­dnje že ima­jo pod­je­tje v Av­stri­ji. Di­rek­tor Mar­ko Lukić me­ni, da že­li­jo z za- dnji­mi davč­ni­mi pre­dlo­gi iz­ti­sni­ti še za­dnjo ka­pljo pod­je­tni­ške kr­vi in da v tej dr­ža­vi za­slu­ži­ti ne bi smel nih­če več, ne gle­de na to, ko­li­ko je spo­so­ben. Za­ve­da se, da je tre­ba dav­ke v na­ši ma­li dr­ža­vi pla­če­va­ti, a če bo ta pre­po­žre­šna, bo na kon­cu ime­la manj.

Ne­ka­te­ri uspe­šni pod­je­tni­ki so na­po­ve­da­li, da bo­do za svo­ja pod­je­tja v tu­ji­ni po­i­ska­li nor­mal­no davč­no oko­lje, če bo no­va vla­da "oseb­ne pri­hod­ke iz ka­pi­ta­la in rent vklju­či­la v osno­vo za od­me­ro do­ho­dni­ne". In prav to je s pod­pi­som ko­a­li­cij­ske po­god­be vla­da že sto­ri­la, mi pa smo davč­ne sve­to­val­ce vpra­ša­li, kaj to pri­na­ša. La­ni je dav­ke od ka­pi­tal­skih do­bič­kov fi­nanč­na upra­va (Furs) za­ra­ču­na­la 82.579 po­sa­me­zni­kom, dr­ža­vi so od­sto­pi­li vsak po če­tr­ti­no do­bič­ka ali sku­paj ne­kaj čez 40 mi­li­jo­nov evrov. Kaj jih ča­ka, če bi vla­da ure­sni­či­la na­po­ved?

Zdaj z dav­ki bolj ali manj za­do­volj­ni pod­je­tni­ki po­slu­je­jo v Slo­ve­ni­ji, tu­di za­to, ker so ka­pi­tal­ski do­bič­ki ob­dav­če­ni ce­du­lar­no, to­rej lo­če­no od do­ho­dni­ne in z do­konč­nim dav­kom. Za­nje od­šte­va­mo ta hip vsi naj­več 25 od­stot­kov dav­ka. Če bi vi­so­ki do­bič­ki spet šli v do­ho­dni­no, ne bi bi­lo več ta­ko. Pri­šte­li bi jih k po­sa­me­zni­ko­vi pla­či in dru­gim le­tnim do­hod­kom, do­ho­dni­no pa bi mu od­me­ri­li ta­ko, kot do­lo­ča str­ma do­ho­dnin­ska le­stvi­ca, ki se v naj­viš­jem ra­zre­du pov­zpne do 50-od­sto­tne ob­dav­či­tve. Za­to pod­je­tni­ki pra­vi­jo, da bi bi­li po no­vem ob­dav­če­ni 50- od­sto­tno in bo­do, vsaj ti­sti, ki ustvar­ja­jo vi­so­ke ka­pi­tal­ske do­bič­ke, pre­mi­sli­li, kaj bo­do sto­ri­li. Se­ve­da za to, da jih ne bi za­ra­di ta­ke do­ho­dni­ne do­le­tel pre­ti­ra­ni da­vek na pre­mo­že­nje, s ka­te­rim ku­je­jo ka­pi­tal­ske do­bič­ke.

Pre­mi­sli­la pa naj bi tu­di no­va vla­da. Na vest ji je po­tr­ka­lo kar Zdru­že­nje Ma­na­ger. V ime­nu oko­li 1100 čla­nov je pr­vi mož zdru­že­nja Ale­ksan­der Za­la­znik za­ra­di mi­ni­str­ske se­sta­ve bo­do­če vla­de upal, da "bo ta vla­da ze­lo ra­zu­mna". Če­tu­di se zdi, da je zdaj bolj po­zor­na na to, ka­ko de­li­ti kot ka­ko ustva­ri­ti, pri­ča­ku­je­jo, da se bo sku­paj z me­ne­džer­ji za­vze­ma­la, da "so obre­me­ni­tve bru­to plač čim niž­je, ne­to pla­če pa viš­je". To­da pri tem ne bi sme­li po­za­bi­ti, da si za­po­sle­ni že­li­jo viš­jo ne­to pla­čo, ka­pi­tal pa čim ve­čji do­nos. "S pa­me­tno po­li­ti­ko mo­ra­mo za­to naj­ti pra­vo rav­no­tež­je med nji­mi, saj ve­mo, da gre ka­pi­tal tja, kjer se naj­hi­tre­je opla­ja. Naj raz­mi­šlja­mo bolj sre­din­sko, le­vo ali de­sno, na to ne mo­re­mo pre­ti­ra­no vpli­va­ti. To­da če ni­smo spo­sob­ni pri­va­bi­ti ve­li­kih pod­je­tij, če ne zna­mo ohra­ni­ti pod­je­tij, ki jih že ima­mo, in če ne zna­mo pri lju­deh, ki ima­jo pod­je­tni­ško ži­li­co, go­ji­ti že­lje po tem, da po­sta­vlja­jo fir­me, po­tem Slo­ve­ni­ja ne mo­re bi­ti uspe­šna. Za­to je za­me zdaj­šnje go­vor­je­nje o 50-od­sto­tnem ob­dav­če­nju ka­pi­tal- skih do­bič­kov pre­cej na­pač­na pot," je spo­ro­čil Za­la­znik.

Za­ve­da­ti bi se mo­ra­li, je do­dal, da lju­dje, ki ima­jo pod­je­tni­ško ži­li­co, na ne­ki na­čin da­je­jo služ­bo ti­stim, ki

že­li­jo le po­šte­no opra­vlja­ti de­lo. "Med pla­čo in do­bič­kom je na­mreč ve­li­ka raz­li­ka. In za­kaj do­bi­ček ne mo­re bi­ti ob­dav­čen 50-od­sto­tno, kot je naj­viš­ja mo­žna ob­dav­či­tev pla­če? Za­to, ker pri pla­či ni­maš no­be­ne­ga ri­zi­ka, pri ustvar­ja­nju do­bič­ka pa ga imaš. In ta ri­zi­ko ti mo­ra pri­ne­sti pre­mi­jo, ker si­cer lju­dje pač ne bo­do šli v ri­zi­ko," se je Za­la­znik za­vzel za pov­sod v sve­tu nor­mal­no ob­dav­či­tev.

Ma­ca­ro­lo­va: To je grob po­seg v pre­mo­že­nje po­sa­me­zni­ka

Davč­na sve­to­val­ka Bo­že­na Ma­ca­rol pa je po­ve­da­la, da bi bi­la ta­ka ob­dav­či­tev ka­pi­tal­skih do­bič­kov ne­si­s­tem­ska in ne­stro­kov­na iz­je­ma. "To je grob po­seg v že ob­dav­če­no pre­mo­že­nje po­sa­me­zni­ka. Gre za na­ci­o­na­li­za­ci­jo oseb­ne­ga pre­mo­že­nja," je bi­la ostra. Ka­pi­tal­ski do­bič­ki fi­zič­nih oseb na­mreč pra­vi­lo­ma v dr­ža­vah OECD ni­so ob­dav­če­ni pro­gre­siv­no. Ni­kjer to­rej ni­so se­stav­ni del do­ho­dni­ne, s ka­te­ro ve­či­na evrop­skih dr­žav ob­davču­je pla­če in dru­ge ak­tiv­ne do­hod­ke po­sa­me­zni­kov po na­če­lu, ve­čje kot ima po­sa­me­znik do­hod­ke, več do­ho­dni­ne pla­ča. V Nem­či­ji je de­ni­mo ob­dav­či­tev ak­tiv­nih do­hod­kov v naj­viš­jem do­ho- dnin­skem ra­zre­du ce­lo viš­ja kot pri nas, 55-od­sto­tna.

V ve­či­ni evrop­skih dr­žav to­rej ob­davču­je­jo ka­pi­tal­ske do­bič­ke po­sa­me­zni­kov lo­če­no od do­ho­dni­ne ozi­ro­ma ce­du­lar­no. "Ra­zlo­gi za to so stro­kov­ni. Lju­dje so dr­ža­vi pra­vi­lo­ma pred na­ku­pom del­nic, de­le­žev v pod­je­tjih, ne­pre­mič­nin in dru­ge­ga že pla­ča­li dav­ke na ak­tiv­ne do­hod­ke, za­to bi jim dr­ža­va dva­krat, in to po pro­gre­siv­ni sto­pnji, ob­dav­či­la is­te do­hod­ke, če bi vklju­či­la nji­ho­ve ka­pi­tal­ske do­bič­ke spet na­zaj v do­ho­dni­no," pra­vi Ma­ca­ro­lo­va.

Za po­sa­me­zni­ko­ve za­služ­ke iz ka­pi­ta­la že več kot du­cat let tu­di pri nas ve­lja, da ni­so ob­dav­če­ni pro­gre­siv­no. Na­za­dnje so po­slan­ci čr­ta­li iz sa­me do­ho­dni­ne le­tne do­hod­ke iz na­je­mnin, na ka­te­re zdaj dr­ža­va av­to­mat­sko pri­zna­va za­ve­zan­cem de­set od­stot­kov nor­mi­ra­nih stro­škov, de­jan­ska vla­ga­nja pa le, če ima­jo ra­ču­ne. "V Av­stri­ji, po ka­te­ri se pri ob­dav­či­tvi pri nas ta­ko ra­di zgle­du­je­mo, pla­ča od pro­da­nih vre­dno­stnih pa­pir­jev in ne­pre­mič­nin po­sa­me­znik 25 od­stot­kov dav­ka na ka­pi­tal­ski do­bi­ček," pra­vi Ma­ca­ro­lo­va. "Da­vek je lo­čen od do­ho­dni­ne in do­kon­čen. Ena­ko sto­pnjo dav­ka ima­jo v Nem­či­ji. V Bol­ga­ri­ji zna­ša ta da­vek 20 od­stot­kov, Hr­va­ška ob­davču­je ka­pi­tal­ske do­bič­ke po­sa­me­zni­kov še­le tre­tje le­to 12- od­sto­tno, na Če­škem je da­vek na ka­pi­tal­ske do­bič­ke 15-od­sto­ten, v La­tvi­ji od 15do 26- od­sto­ten, na Ci­pru zna­ša 20 od­stot­kov. Dr­ža­ve po­nu­ja­jo za­ve­zan­cem raz­lič­ne olaj­ša­ve, ta­ko kot pri nas jih pri­na­ša­jo tu­di le­ta la­stni­štva vre­dno­stne­ga pa­pir­ja ali ne­pre­mič­ni­ne."

Si­mi­ča že spra­šu­je­jo o se­li­tvi na tu­je

Pri davč­nem sve­to­val­cu in nek­da­njem ge­ne­ral­nem di­rek­tor­ju Dur­sa Iva­nu Si­mi­ču pa so po iz­ja­vi Iva Bo­sca­ro­la v Od­me­vih ta­koj pre­je­li več pov­pra­še­vanj po se­li­tvi v tu­ji­no. Si­mič me­ni, da raz­mi­šlja­nje ko­a­li­ci­je ni pra­vil­no, saj vklju­či­tev di­vi­dend v do­ho­dni­no po­me­ni manj iz­pla­ča­nih di­vi­dend in s tem manj davč­nih pri­hod­kov. Po­leg te­ga gre za oseb­ni da­vek in se lah­ko pre­je­mni­ki di­vi­dend pri viš­jih zne­skih brez ve­čjih te­žav pre­se­li­jo v dr­ža­vo, ki ima do­sti niž­jo ob­dav­či­tev iz­pla­či­la di­vi­dend. "Sa­mo v na­ši oko­li­ci ima­mo šti­ri dr­ža­ve, ki ima­jo niž­jo ob­dav­či­tev di­vi­dend. To so Bo­sna in Her­ce­go­vi­na z nič od­stot­ki, Čr­na go­ra z de­vet od­stot­ki, Hr­va­ška z 12 od­stot­ki in Sr­bi­ja s 15 od­stot­ki. Čla­nom ko­a­li­ci­je pre­dla­gam, da ana­li­zi­ra­jo La­ffer­je­vo kri­vu­ljo."

Fo­to: Ro­bert BALEN

Kot ka­že, vo­di­jo no­vi pre­dlo­gi ob­dav­či­tev ka­pi­tal­skih do­bič­kov v sle­po uli­co. Igor Akra­po­vič je že v sre­do iz­pla­čal 32 mi­li­jo­nov evrov bi­lanč­ne­ga do­bič­ka, ki ga na­me­ra­va pre­u­sme­ri­ti v bolj pred­vi­dlji­vo davč­no oko­lje.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.