Pla­či­la za ne­nuj­ne pri­me­re

Naj­nuj­nej­ših pri­me­rov, ki ogro­ža­jo ži­vlje­nje ali po­slab­ša­jo bo­le­zen, je le ka­kšnih de­set od­stot­kov, pra­vi­jo na ur­gen­ci

Vecer - - POMURJE - Od 40 do 250 lju­di na dan Tu­di tri ure ča­ka­nja Kdaj je ur­gen­ca ur­gen­tna

V ur­gen­tni cen­ter pri­ha­ja­jo pa­ci­en­ti z na­po­tni­co ali sa­mi, na­to tri­a­žna služ­ba in za to uspo­so­blje­no me­di­cin­sko ose­bje pa­ci­en­ta gle­de na simp­to­me uvr­sti­ta v ustre­zno tri­a­žno sku­pi­no, to je v eno­to za po­škod­be, eno­to za bo­le­zni ali ur­gen­tno am­bu­lan­to, ter do­lo­či­ta ustre­zno sto­pnjo nuj­no­sti, ta­koj­šnjo, stan­dar­dno ali ne­nuj­no, ozna­če­ne so z rde­čo, oran­žno, ru­me­no, ze­le­no in mo­dro. Gle­de na nuj­nost se na­tanč­no spre­mlja­jo tu­di pov­preč­ni ča­si ča­ka­nja in UCMS ima v pri­mer­ja­vi z dru­gi­mi ur­gen­tni­mi cen­tri kraj­še ča­kal­ne ča­se, sploh v pri­mer­ja­vi z Ma­ri­bo­rom in Lju­blja­no. "Pa­ci­en­ti z ozna­ko nuj­no, ze­lo nuj­no lah­ko ča­ka­jo ne­kaj mi­nut in vse do 20 mi­nut, pri oran­žni ozna­ki se čas po­dalj­šu­je, ti­sti z ze­le­no in mo­dro na­po­tni­co, ki so ne­nuj­ni, pa ima­jo pov­preč­ni čas ča­ka­nja 73 mi­nut," po­ja­sni Gra­bar.

V pr­vem le­tu de­lo­va­nja, to je le­ta 2016, so ime­li v UCMS 42.171 pri­me­rov, le­to po­zne­je 45.599, le­tos v pr­vih še­stih me­se­cih pa že 24.848. Dnev­no v vseh treh eno­tah pre­gle­da­jo pov­preč­no od 110 do 120 pa­ci­en­tov, šte­vi­lo pa se lah­ko gi­blje od 40 do 250 lju­di na dan, naj­bolj obre­me­nje­ni so po­pol­dne, ta­ko je ve­li­ko pa­ci­en­tov od 16. do 22. ure, do­pol­dne jih je ne­ko­li­ko manj, po­no­či pa šte­vi­lo upa­da in red­ki pri­de­jo k njim pro­ti ju­tru. V UC de­la­jo zdrav­ni­ki iz bol­ni­šni­ce, tre­nu­tno pa ima­jo tu­di tri spe­ci­a­li­zan­te, da bi za­do­vo­lji­li vse po­tre­be, bi po­tre­bo­va­li vsaj de­vet zdrav­ni­kov spe­ci­a­li­stov.

Na po­sve­tu pra­ši­če­rej­cev na sej­mu Agra je di­rek­tor Farm Ihan Da­vid Skorn­šek pred­sta­vil nov po­slov­ni mo­del zdru­že­va­nja in ra­zvo­ja slo­ven­ske pra­ši­če­re­je. V na­spro­tju s prej­šnji­mi le­ti, ko se je go­vo­ri­lo o re­še­va­nju ci­klič­nih kriz v tej pa­no­gi, te­me­lji nov po­slov­ni mo­del na ko­o­pe­ra­tiv­no­sti med ve­li­ki­mi far­ma­mi in za­seb­ni­mi rej­ci. Ker je vča­sih ve­li­ko pa­ci­en­tov, šte­vi­lo zdrav­ni­kov in me­di­cin­ske­ga ose­bja pa ome­je­no, se zgo­di, da je v manj nuj­nih pri­me­rih tre­ba po­ča­ka­ti dalj ča­sa, tu­di tri ure. "Če pri­de pa­ci­ent z zah­tev­nej­šim, nuj­nim sta­njem, ga mo­ra na­še ose­bje pre­vze­ti pred­no­stno, manj nuj­ni pa po­ča­ka­jo." Nuj­na sta­nja so ti­sta, ki ogro­ža­jo ži­vlje­nja ali bi brez ustre­zne in­ter­ven­ci­je vo­di­la v ne­po­pra­vlji­vo po­slab­ša­nje zdra­vstve­ne­ga sta­nja. To so ne­sre­če, hu­de bo­le­či­ne v pr­sih, ne­na­dna hu­da bo­le­či­na s pri­za­de­to­stjo pa­ci­en­ta, zlom no­ge in po­dob­no.

Ven­dar, do­da­ja Gra­bar, vsa­ka po­škod­ba, pa naj so bo­le­či­ne še ta­ko ne­pri­je­tne, ni nuj­no sta­nje, ki bi ga mo­ra­li oskr­be­ti v UC. Ker je pri­me­rov, ki ne so­di­jo v ur­gen­tne cen­tre, ve­li­ko in ker zdra­vstve­na za­va­ro­val­ni­ca ta­kih ne­nuj­nih stanj ne pla-

Skorn­šek je kot ra­zvoj­no iz­ho­di­šče po­sta­vil eko­nom­sko ce­no slo­ven­ske­ga pra­ši­ča. Gre za mo­del ce­nov­ne za­šči­te do­ma­če re­je pra­ši­čev po zgle­du Av­stri­je in Nem­či­je. Ce­na naj bi bi­la 1,7 evra za ki­lo­gram. Po nje­go­vem je upra­vi­če­na, saj je na­ša kr­ma za­ra­di in­te­gri­ra­ne pri­de­la­ve bi­stve­no manj one­sna­že­na, slo­ven­ska ži­vi­no­re­ja je po upo­ra­bi an­ti­bi­o­ti­kov na ži­val na evrop- ču­je več, tu­di sa­mi raz­mi­šlja­jo, da bi je­se­ni za­če­li uve­lja­vlja­ti pla­či­lo za ne­nuj­na sta­nja, kdaj na­tanč­no naj bi se to zgo­di­lo, pa še ne ve­do.

V vseh treh eno­tah šte­vi­lo pa­ci­en­tov iz le­ta v le­to ra­ste. Jih je pa v eno­ti za po­škod­be, to je za oskr­bo ze­lo nuj­nih pri­me­rov, ki po­tre­bu­je­jo ta­koj­šnjo obrav­na­vo, manj kot 30 od­stot­kov in to šte­vi­lo je ves čas pri­bli­žno ena­ko. V eno­ti za bo- le­zni je ze­lo nuj­nih le ka­kšnih šest od­stot­kov, več kot po­lo­vi­ca pa je ta­kih, ki bi lah­ko po­ča­ka­li na svo­je­ga oseb­ne­ga zdrav­ni­ka. Po­dob­no je v eno­ti za hi­tre pre­gle­de. "Naj­nuj­nej­ših pri­me­rov je obi­čaj­no le ka- skem re­pu, kar po­tr­ju­je, da je me­so bolj zdra­vo. Skorn­šek v tej zgod­bi vi­di kot del­ne no­sil­ce ra­zvo­ja ve­li­ke sis­te­me, ki pa vseh po­treb ne bo­do mo­gli po­kri­ti, za­to vklju­ču­je ra­zvoj pa­no­ge tu­di za­seb­ni sek­tor.

Ob že ob­sto­je­čih po­sre­dnih pod- kšnih de­set od­stot­kov, pa­ci­en­tov, ki pri­de­jo v ur­gen­tni cen­ter, pa je več, za­to je vča­sih tre­ba ča­ka­ti dalj­ši čas, kar ne­ka­te­ri tež­ko ra­zu­me­jo," po­ve Gra­bar. Smi­sel ur­gen­tnih cen­trov je, da se ta­koj oskr­bi­jo naj­zah­tev­nej­ši pri­me­ri in da so jim na vo­ljo do­bre di­a­gno­stič­ne mo­žno­sti in so­dob­na me­di­cin­ska opre­ma. "Am­pak v ur­gen­tnih cen­trih se oskr­bi­jo sa­mo nuj­na sta­nja, ki člo­ve­ka ogro­ža­jo, ne mo­re­mo pa pa­ci­en­ta ce­lo­vi­to pre­gle­da­ti, kot ga pre­gle­da­jo v spe­ci­a­li­stič­ni am­bu­lan­ti. Ta­ko da UC ni me­sto za pre­ska­ko­va­nje ča­kal­nih vrst v po­sa­me­znih spe­ci­a­li­stič­nih am­bu­lan­tah," še po­u­da­ri Gra­bar. "Zlom ko­sti, iz­pah skle­pa, ve­čja ure­zni­na, uda­rec v re­bra, bo­le­či­na v pr­snem ko­šu, hu­da bo­le­či­na, pe­ša­nje te­le­snih funk­cij …, to so go­to­vo po­ču­tja in sta­nja, ki jih mo­ra­mo obrav­na­va­ti v UC. Ni pa ta­ko pre­pro­sto pre­po­zna­ti re­sno­sti sta­nja po­sa­me­zne­ga pa­ci­en­ta sa­mo gle­de na simp­to­me. Na pri­mer bo­le­či­na v pr­sih ima ve­li­ko vzro­kov, lah­ko je alar­man­tno sta­nje in po­me­ni smrt v ne­kaj urah ali pa v ne­kaj urah tu­di brez po­sre­do­va­nja iz­zve­ni. Tu­di po­slab­ša­nja pri kro­nič­nih bol­ni­kih, ki se zdi­jo svoj­cem kri­tič­na, ni­so nuj­no za ur­gen­co. Vča­sih tu­di oseb­ni zdrav­nik pa­ci­en­tu za vsak pri­mer, če se sta­nje po­slab­ša, da na­po­tni­co za ur­gen­co, pa­ci­en­ti pa po­tem kar pri­de­jo, če­tu­di oči­tne­ga po­slab­ša­nja ni," po­ja­sni Gra­bar. Ta­ko da na to vpra- po­rah za ra­zvoj pra­ši­če­re­je bo imel sek­tor pra­ši­če­re­je do­stop do ra­zvoj­nih sred­stev s sek­tor­ski­mi pod­po­ra­mi. Ali bo­do to pri­lo­žnost iz­ko­ri­sti­li, je od­vi­sno njih sa­mih. Že ne­kaj­krat so po­sku­ša­li vzpo­sta­vi­ti for­mal­no obli­ko po­ve­zo­va­nja, to­da ko je bi­lo ša­nje ni pre­pro­stih od­go­vo­rov, in kot pra­vi­jo, ni­ti ne pri­ča­ku­je­jo, da bo­do lju­dje sa­mi pre­so­ja­li o re­sno­sti svo­je­ga zdra­vstve­ne­ga sta­nja.

Na vpra­ša­nje, ali bi se bi­lo mo­go­če, ko je bol­nik v dvo­mih, ali pri­ti ali ne, po­za­ni­ma­ti po te­le­fo­nu, Gra­bar od­go­vo­ri: "Tež­ko je sta­nje oce­ni­ti po te­le­fo­nu, ker svo­je sta­nje pa­ci­ent ali nje­go­vi svoj­ci raz­lič­no opi­še­jo. Ne­ka­te­rim se zdi bo­le­či­na ne­zno­sna, za dru­ge­ga pa je zno­sna. Če nek­do obi­šče ur­gen­co, uspo­so­blje­no ose­bje laž­je oce­ni, ka­ko nuj­no in kri­tič­no je. Se zgo­di, da pri pa­ci­en­tu, ki ni­ti ni ta­ko slab, ta­koj opa­zi­mo, ali po bar­vi ko­že, na­či­nu di­ha­nja ali ho­ji, da je sta­nje kri­tič­no. Lah­ko pa bi mu po te­le­fo­nu re­kli, da lah­ko ma­lo po­ča­ka, in bi bi­lo lah­ko to zanj uso­dno."

V Po­mur­ju je de­žur­na služ­ba or­ga­ni­zi­ra­na v zdra­vstve­nih do­mo­vih v Len­da­vi, Lju­to­me­ru in Gor­nji Rad­go­ni, mur­sko­so­bo­ška pa v UCMS. Po po­tre­bi tu­di iz teh zdra­vstve­nih do­mov pri­ha­ja­jo pa­ci­en­ti V UC z na­po­tni­ca­mi, mar­sik­do pri­de brez in ga pre­gle­da mur­sko­so­bo­ška eno­ta. Za­ve­da­jo pa se, da bo tre­ba ne­kaj na­re­di­ti, da zdrav­ni­ki ne bi po ne­po­treb­nem pa­ci­en­tov po­ši­lja­li v ur­gen­tni cen­ter, za­to se bo­do z zdrav­ni­ki sku­ša­li do­go­vo­ri­ti za kri­te­ri­je, da bo­do tu­di pa­ci­en­ti ra­zu­me­li, kdaj sta­nje ni nuj­no za ta­koj­šnjo zdrav­ni­ško oskr­bo.

Nov po­slov­ni mo­del pra­ši­če­re­je te­me­lji na ko­o­pe­ra­tiv­no­sti med ve­li­ki­mi far­ma­mi in za­seb­ni­mi rej­ci.

tre­ba spre­je­ti do­lo­če­ne ob­ve­zno­sti in opra­vlja­ti po­sle pre­ko for­mal­ne po­ve­za­ve, se je za­ta­kni­lo. Ne gle­de na to bo­do sek­ci­ja pra­ši­če­rej­cev pri GZS, KGZS in Za­dru­žna zve­za pod­pi­sa­li do­go­vor o ure­sni­če­va­nju mo­de­la. Pri tem ne gre pre­zre­ti, da ve­lik del po­mur­skih pra­ši­če­rej­cev so­de­lu­je z za­dru­ga­mi. Te­ža­ve z or­ga­ni­za­cij­sko po­ve­za­no­stjo ima­jo pred­vsem pre­k­mur­ski rej­ci. Ob rej­cih bo pri do­lo­či­tvi ce­ne so­de­lo­va­la pre­de­lo­val­na in­du­stri­ja. Iz­po­sta­vljen je bil mo­del do­go­vo­ra in uskla­je­ne­ga na­sto­pa rej­cev kr­ško­polj­ske­ga pra­ši­ča. Pri tem pa se­ve­da ni bi­lo ome­nje­no, da je kr­ško­polj­ca spra­vi­la do šir­še­ga kro­ga po­tro­šni­kov ena od tu­jih di­s­kon­tnih tr­go­vskih ve­rig.

Fo­to: Na­ta­ša JUHNOV

Na ur­gen­ci v Mur­ski So­bo­ti ima­jo tri spe­ci­a­li­zan­te, da bi za­do­vo­lji­li vse po­tre­be, bi jih po­tre­bo­va­li vsaj de­vet.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.