Etel­ka Kor­pič Hor­vat, ustav­na so­dni­caV

Am­ba­sa­dor­ka Pre­k­mur­ja v Lju­blja­ni, po­bu­dni­ca fun­da­ci­je Zna­nje za ra­zvoj in za­dru­ge Ži­tek, od za­čet­ka v po­mur­ski aka­de­mi­ji in Šiftar­je­vi fun­da­ci­ji

Vecer - - FRONT PAGE - Bran­ko Žu­nec

"Ni huj­še­ga, kot če se na­dar­je­ni mla­di za­ra­di po­manj­ka­nja de­nar­ja ne mo­re­jo iz­o­bra­že­va­ti in svo­jih stva­ri­tev po­ka­za­ti sve­tu."

Bolj ko se sta­ram, bolj no­stal­gič­ni so ob­čut­ki in po­go­stej­ša ho­te­nja, da se vra­čam tja, kjer je moj dom," nam je o svo­ji na­ve­za­no­sti na Pre­k­mur­je ob ne­dav­nem okro­glem ži­vljenj­skem ju­bi­le­ju ču­stve­no iz­po­ve­da­la ro­ja­ki­nja Etel­ka Kor­pič Hor­vat, v tem de­vet­letnem man­da­tu ustav­na sodnica, zdaj tu­di pod­pred­se­dni­ca Ustav­ne­ga so­di­šča RS v Lju­blja­ni.

Nje­na te­sna so­de­lav­ka in pri­ja­te­lji­ca Dar­ja Sen­čur Pe­ček, po­bu­dni­ca in ure­dni­ca mo­no­gra­fi­je o sla­vljen­ki­nem ži­vlje­nju in de­lu (iz­da­la jo je ma­ri­bor­ska prav­na fa­kul­te­ta), me­ni, da "je pra­va am­ba­sa­dor­ka Pre­k­mur­ja, saj so to po­kra­ji­no za­ra­di nje po­bli­že spo­zna­li so­de­lav­ci na­še fa­kul­te­te, ra­čun­ske­ga in ustav­ne­ga so­di­šča, čla­ni so­dne­ga sve­ta, aka­dem­ski ko­le­gi in dru­gi." Hor­va­to­va je v svo­jem slo­ve­snem na­go­vo­ru ob kon­cu na­te­ča­ja Sto­le­tje slo­ven­ske­ga Pre­k­mur­ja v pro­jek­tu Ogra­ček mla­dih ta­len­tov v za­čet­ku ok­to­bra na Ti­ši­ni opo­zo­ri­la, da ustvar­jal­nost mla­dih s pi­sa­no be­se­do, ki ži­vi­jo v mi­ru in se lah­ko iz­o­bra­žu­je­jo, ni da­na vsem otro­kom sve­ta.

Eden od ude­le­žen­cev te­ga na­te­ča­ja je za­pi­sal, da je Pre­k­mur­je ne­kaj po­seb­ne­ga in da ga ima rad.

"To je na­pi­sal v smi­slu, da smo ohra­ni­li je­zik kot po­mem­ben del na­ro­dne iden­ti­te­te. Pre­k­mur­šči­na je osta­la in se obli­ko­va­la v eno­tnem slo­ven­skem je­zi­ku. Je­zik lju­di po­ve­zu­je, z njim so­bi­va­mo, so­de­lu­je­mo. Pre­k­mur­ci smo pre­ži­ve­li za­ra­di so­li­dar­no­sti, vza­je­mno­sti, ni na­klju­čje, da nam pra­vi­jo pri­ja­zni lju­dje. A te­melj­ni pro­blem Pre­k­mur­ja osta­ja – to je zna­nje, ki bi ga mo­ra­li pri­do­bi­va­ti čim več, da bi se lah­ko hi­tre­je raz­vi­ja­li vštric s pre­o­sta­lim de­lom Slo­ve­ni­je. Zna­nje bo­ga­ti Šiftar­je­va fun­da­ci­ja v in­te­lek­tu­al­ni, hu­ma­ni­stič­ni sme­ri, fi­lo­zo­fi­ji do­bre­ga in eti­ki, nje­no po­slan­stvo se je moč­no raz­mah­ni­lo v pri­mer­ja­vi s pre­te­klo­stjo, ko smo še­le raz­mi­šlja­li o nje­nih pro­gram­skih vse­bi­nah."

Spo­mni­mo se va­še ini­ci­a­ti­ve med vo­de­njem so­bo­ške po­dru­žni­ce SDK za usta­no­vi­tev fun­da­ci­je Zna­nje za ra­zvoj. Ta še ži­vi, le da pod ime­nom Po­mur­ska iz­o­bra­že­val­na fun­da­ci­ja. "Res je, še ži­vi in pod­pi­ra mla­de, jih šti­pen­di­ra in jim z ma­te­ri­al­ni­mi spod­bu­da­mi po­ma­ga, da laž­je štu­di­ra­jo. Če­prav je štu­dij pri nas for­mal­no brez­pla­čen, ter­ja ne­ka sred­stva. Ni huj­še­ga, kot če se na­dar­je­ni mla­di za­ra­di po­manj­ka­nja de­nar­ja ne mo­re­jo iz­o­bra­že­va­ti in svo­jih stva­ri­tev po­ka­za­ti sve­tu, jih iz­da­ti in po­dob­no."

Ka­ri­e­ro ste za­če­li v ABC Po­mur­ki, se­sta­vlje­ni or­ga­ni­za­ci­ji zdru­že­ne­ga de­la, ki jo je vo­dil Gu­sti Grof, znan kot po­mur­ski Gor­ba­čov.

"Gu­sti Grof nam je pu­stil svo­bo­do v ustvar­ja­nju, raz­i­sko­va­nju no­ve­ga. Bi­la sem mla­da, za­gna­na, zde­lo se mi je po­memb­no – in to še da­nes raz­la­gam so­de­lav­cem –, da smo bi­li v ABC Po­mur­ki (ta je bi­la de­jan­sko ne­ke vr­ste mul­ti­na­ci­o­nal­ka s 40 de­lov­ni­mi in 112 te­melj­ni­mi or­ga­ni­za­ci­ja­mi), ve­lja­lo pa je tu­di za vsa dru­ga pod­je­tja, pr­vi, ki smo mo­ra­li ra­zlo­ži­ti za­kon s tem, da smo ga spra­vlja­li v ži­vlje­nje. Na ustav­nem so­di­šču po­na­vlja­mo, da mo­ra­jo ra­zlo­ži­ti za­kon naj­prej re­dna so­di­šča, še­le na­to na­še so­di­šče oce­ni, ali je za­kon ustav­no­skla­dno ra­zlo­žen. De­jan­sko pa pr­vi ra­zlo­ži za­kon ti­sti, ki mu na oko­stje da­je ži­vljenj­ske vse­bi­ne. To pa so prav­ni­ki in dru­gi od­go­vor­ni v pod­je­tjih in dru­gih prav­nih ose­bah. So­di­šča na­sto­pi­jo ka­sne­je, pra­vi­lo­ma v pri­me­ru spo­ra.

Ta­krat so v Mur­ski So­bo­ti na­sta­ja­li še da­nes za­ni­mi­vi pro­jek­ti, na Ple­sah se je gra­di­la Me­sna in­du­stri­ja, ob­na­vljal se je Agro­mer­kur, prek ta­kra­tne za­dru­ge Pa­non­ka smo zdru­že­va­li de­lo in sred­stva vsi, za­po­sle­ni in prav­ne ose­be."

Pra­vi­te, da ste po na­klju­čju po­sta­li na­me­stni­ca pred­se­dni­ka Ra­čun­ske­ga so­di­šča RS v Lju­blja­ni.

"Res je, ni mi žal, saj smo ta­krat na no­vo obli­ko­va­li to in­sti­tu­ci­jo. Da­nes kot ustav­na sodnica tam pri­do­blje­na zna­nja o pro­ra­ču­nu ter po­slo­va­nju dr­ža­ve in ob­čin s pri­dom upo­ra­bljam."

Na va­šo ini­ci­a­ti­vo je usta­no­vlje­na tu­di kme­tij­sko-tu­ri­stič­na za­dru­ga Ži­tek. "Ja, za­dru­ga Ži­tek še ži­vi. Žal mi je, ker na tej funk­ci­ji po za­ko­nu ne smem več bi­ti nje­na čla­ni­ca. Ustav­ni so­dni­ki ra­zen te­ga, da lah­ko pre­da­va­mo, dru­god ne sme­mo so­de­lo­va­ti ali opra­vlja­ti ka­kšne funk­ci­je. Za­dru­ge, kot je Ži­tek, ima­jo per­spek­ti­vo, kar ka­že­jo re­zul­ta­ti, ki jih s to or­ga­ni­za­cij­sko obli­ko do­se­ga­jo v Fran­ci­ji, Špa­ni­ji in na Por­tu­gal­skem. Lah­ko se or­ga­ni­zi­ra­jo v raz­lič­nih de­jav­no­stih, ne sa­mo v kme­tij­stvu. Čla­ni se po­ve­zu­je­jo za­to, da bi bi­la ce­na sto­ri­tev, iz­del­kov ali pri­del­kov čim bolj spre­je­mlji­va in da bi ime­li pro­i­zva­jal­ci za­go­to­vlje­ne­ga kup­ca."

Na sple­tnih stra­neh lah­ko o vas pre­be­re­mo, da ve­lja­te za "naj­za­ni­mi­vej­ši in naj­po­gu­mnej­ši glas". Ka­ko to ko­men­ti­ra­te?

"Ne vem, ali to ve­lja, res pa je, da se me vse na­še od­lo­či­tve do­ta­kne­jo, pred­vsem ta­krat, ko mi ne uspe pre­pri­ča­ti dru­gih. Ta­krat svo­jo ža­lost iz­ra­zim v lo­če­nih mne­njih. Prav­nik si lah­ko sa­mo že­li ta­ke funk­ci­je, saj na ustav­nem so­di­šču spo­zna­vam ži­vlje­nje z ze­lo žlah­tne­ga prav­ni­ške­ga vi­di­ka. Funk­ci­ja je ze­lo ši­ro­ka, saj kr­ši­tve člo­ve­ko­vih pra­vic po­se­ga­jo v raz­lič­ne sfe­re ži­vlje­nja, po dru­gi stra­ni pa ab­strak­tna pre­so­ja pred­pi­sov, za­ko­nov in pod­za­kon­skih ak­tov da­je šir­ši vpo­gled, a tu­di bo­ja­zen, ka­ko bo od­lo­či­tev de­ve­tih so­dni­kov vpli­va­la na ži­vlje­nje lju­di pri nas ter na ra­zvoj de­mo­kra­tič­ne, prav­ne in so­ci­al­ne dr­ža­ve."

Ka­te­ra od­lo­či­tev vam je vze­la naj­več ča­sa, ste va­njo vlo­ži­li naj­več ener­gi­je, po­ra­bi­li naj­več zna­nja?

"Ve­li­ko ča­sa sem po­ra­bi­la za štu­dij spi­sov o od­vze­mu pre­mo­že­nja ne­za­ko­ni­te­ga iz­vo­ra, o do­pu­stno­sti re­fe­ren­du­mov za po­koj­nin­ski za­kon, sla­bo ban­ko, dr­žav­ni hol­ding. Po­seb­no se me do­ta­kne­jo za­de­ve, ki se ti­če­jo so­ci­al­nih pra­vic. Ne­pra­vič­na in ne­skla­dna z usta­vo se mi je zde­la do­loč­ba, ki je za­de­va­la pro­sto­volj­ne za­va­ro­van­ce, ki so do­lo­če­ne zne­ske pro­sto­volj­no pla­če­va­li za po­koj­nin­sko za­va­ro­va­nje, a se jim to z no­vim po­koj­nin­skim za­ko­nom ZPIZ-2 ni pri­zna­va­lo v ena­ko­vre­dno do­bo, se­daj ime­no­va­no po­koj­nin­sko do­bo brez do­ku­pa, kot po prej­šnjem ZPIZ1. V od­klo­nil­nem lo­če­nem mne­nju, ki se mu je pri­dru­žil ta­kra­tni pred­se­dnik ustav­ne­ga so­di­šča mag. Mo­ze­tič, sem po­u­da­ri­la, da smo s spre­je­to od­lo­či­tvi­jo iz­gu­bi­li za­u­pa­nje v po­koj­nin­ski sis­tem. Ve­se­la sem bi­la, ker je za­ko­no­da­ja­lec sam spre­me­nil za­kon­sko do­loč­bo in tem za­va­ro­van­cem pri­znal tu­di pla­či­la pro­sto­volj­nih pri­spev­kov v ena­ko­vre­dno po­koj­nin­sko do­bo, kot je ve­lja­la po prej­šnjem po­koj­nin­skem za­ko­nu."

Še so­de­lu­je­te z ma­ri­bor­sko prav­no fa­kul­te­to, kjer ste bi­li pre­da­va­te­lji­ca in no­sil­ka več pred­me­tov?

"Še, če­prav bi­stve­no manj kot prej, ker mi zmanj­ku­je ča­sa in ne pre­da­vam več. Kot men­to­ri­ca pa so­de­lu­jem pri ma­gi­str­skih na­lo­gah in dok­tor­skih di­ser­ta­ci­jah, se­ve­da med sre­ča­nji s ko­le­gi­ca­mi in ko­le­gi po­go­sto stro­kov­no raz­pra­vlja­mo o po­sa­me­znih za­de­vah."

Po­seb­no se me do­ta­kne­jo za­de­ve, ki se ti­če­jo so­ci­al­nih pra­vic

Fo­to: Na­ta­ša JUHNOV

Etel­ka Kor­pič Hor­vat je Go­ri­čan­ka, ro­je­na v Če­pin­cih.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.