Pri­ja­ve za­ra­di pri­ti­skov na dr­žav­ne in­sti­tu­ci­je

Bri­tan­ski in­ve­sti­tor­ji Ascent Re­so­ur­ces, ki sku­paj z Ge­o­e­ner­gom so­de­lu­je­jo pri pro­jek­tu čr­pa­nja ze­melj­ske­ga pli­na v Pe­ti­šov­cih, so se od­lo­či­li z ne­pri­kri­ti­mi pri­ti­ski in gro­žnja­mi na­sto­pi­ti pro­ti slo­ven­ski dr­ža­vi

Vecer - - V ŽARIŠČU -

Na­ta­ša Bri­ški, no­vi­nar­ka, v Stu­diu Ci­ty: "Pred­se­dnik ZDA je od za­čet­ka svo­je­ga man­da­ta do kon­ca ok­to­bra iz­re­kel že 6420 la­žnih ozi­ro­ma za­va­ja­jo­čih iz­jav. V pov­pre­čju de­set na dan, so na­šte­li pri Wa­shing­ton Po­stu. V za­dnjih te­dnih do kon­gre­snih vo­li­tev, ko je za pro­mo­ci­jo svo­je stran­ke okre­pil pred­vo­lil­na zbo­ro­va­nja po dr­ža­vi, pa se, po­zor, zla­že ali oči­tno za­va­ja 30-krat na dan. Kar je Usa­in Bolt v šprin­tu, je oči­tno Do­nald Trump v la­ga­nju in za­va­ja­nju. Po oce­nah Sve­tov­ne­ga go­spo­dar­ske­ga fo­ru­ma naj bi prav šir­je­nje la­ži, so­vra­žne­ga go­vo­ra in te­o­rij za­ro­te po druž­be­nih omrež­jih pred­sta­vlja­lo eno naj­ve­čjih gro­ženj na­ši druž­bi. Če smo na fa­ce­bo­ok pred le­ti še gle­da­li kot na orod­je, ki pri­na­ša druž­be­ne spre­mem­be na bo­lje, se nje­gov vod­ja da­nes le še opra­vi­ču­je za zlo­ra­be po­dat­kov, vdo­re v za­seb­nost in ma­ni­pu­la­ci­je vo­li­tev. Me­di­ji, ki so, to je tre­ba pri­zna­ti, pre­več­krat del pro­ble­ma in ne re­ši­tve, se zo­per to ne­sna­go med dru­gim bo­ri­jo z re­sni­co­me­ri, pro­jek­ti za lo­če­va­nje dej­stev od la­ži in ma­ni­pu­la­cij. Po po­dat­kih Re­por­ters La­ba, ame­ri­ške uni­ver­ze Du­ke, je po vsem sve­tu 165 ta­kšnih ope­ra­cij. Ve­dno več. V Slo­ve­ni­ji, z ne­kaj ob­ča­sni­mi iz­je­ma­mi, ni me­di­ja, ki bi se s tem sis­te­ma­tič­no in re­dno ukvar­jal. Šte­vil­ne štu­di­je ka­že­jo, da so to­vr­stni pro­jek­ti si­cer ko­rak v pra­vo smer, a raz­me­ro­ma ne­u­čin­ko­vi­ti. Vča­sih nas ce­lo utr­ju­je­jo v na­pač­nem pre­pri­ča­nju. Ne ob­sta­ja to­rej ena re­ši­tev, po­tre­ben je več­di­men­zi­o­na­len pri­stop. Slo­ve­ni­je tu­di ni na Po­yn­ter­je­vem se­zna­mu dr­žav, ki spre­je­ma­jo kon­kre­tne ukre­pe zo­per šir­je­nje dez­in­for­ma­cij po sple­tu, od po­bud za kri­tič­no mi­šlje­nje in me­dij­sko opi­sme­nje­va­nje do raz­lič­nih oblik re­gu­la­ci­je in nad­zo­ra. Vem, ne­ka­te­ri me­ni­te, da je tre­ba stva­rem pu­sti­ti, da te­če­jo in se bo že ure­di­lo. Ne vem, če. Ko en­krat z va­je­ti spu­stiš po­div­ja­ne pse, so na kon­cu po­gri­ze­ni vsi."

Za­ra­di pri­ti­skov in gro­ženj, ki jih iz­va­ja­jo no­sil­ci pro­jek­ta v Pe­ti­šov­cih na slo­ven­ske dr­žav­ne or­ga­ne v okvi­ru okolj­ske­ga mi­ni­str­stva, so bi­le že po­sre­do­va­ne pri­ja­ve pri­stoj­nim or­ga­nom, med dru­gim tu­di na po­li­ci­jo, smo ne­u­ra­dno iz­ve­de­li. Po na­ših in­for­ma­ci­jah je k tej od­lo­či­tvi pri­spe­va­lo pred­vsem to, da dr­žav­ni or­ga­ni kot svo­jo na­lo­go pre­po­zna­jo tu­di to, da mo­ra­jo svo­je za­po­sle­ne za­šči­ti­ti pred ne­do­vo­lje­ni­mi in ne­pri­mer­ni­mi pri­ti­ski.

Kot smo po­ro­ča­li prej­šnji te­den, je ko­nec ok­to­bra mi­ni­ster za oko­lje Ju­re Le­ben spro­žil no­tra­njo re­vi­zi­jo nad po­stop­ki, ki te­če­jo pred Agen­ci­jo RS za oko­lje (Ar­so) gle­de čr­pa­nja ze­melj­ske- ga pli­na v Pe­ti­šov­cih. Ze­melj­ski plin se iz dveh vr­tin, Pg-10 in Pg-11a, pri­do­bi­va s spor­nim po­stop­kom hi­dra­vlič­ne­ga sti­mu­li­ra­nja ali frackin­ga. Pred Ar­som sta po­stop­ka gle­de po­de­li­tve okolj­ske­ga do­vo­lje­nja za no­vo ra­fi­ne­ri­jo v Pe­ti­šov­cih in pred­ho­dni po­sto­pek gle­de po­nov­ne­ga frackin­ga, med ka­te­rim so na Ar­so po­le­ti ugo­to­vi­li, da bi ob no­vi hi­dra­vlič­ni sti­mu­la­ci­ji lah­ko pri­šlo do po­memb­nih vpli­vov na oko­lje. Za­to so in­ve­sti­tor­je in iz­va­jal­ce pro­jek­ta po­zva­li tu­di k do­da­tni raz­ja­sni­tvi - v okvi­ru te so na Ar­su Ge­ne­ral­ni di­rek­tor Zpi­za Ma­ri­jan Pa­pež je v in­ter­vju­ju, ob­ja­vlje­nem 2. no­vem­bra, po­ja­snje­val ra­zlo­ge, za­kaj se spla­ča de­la­ti dlje. V iz­o­gib mo­re­bi­tnim ne­ja­sno­stim vam v na­da­lje­va­nju po­da­ja­mo po­drob­nej­ši iz­ra­čun pri­me­ra, ki go­vo­ri v prid od­lo­ži­tvi upo­ko­ji­tve, in si­cer:

"Nek­do lah­ko v sa­mo treh me­se­cih (če gre za po­koj­nin­sko do­bo brez do­ku­pa nad 40 let) na ta na­čin pri­vo­li­li tu­di v se­sta­nek s pred­stav­ni­ki Ge­o­e­ner­ga in Ascen­ta, ka­te­re­ga pred­stav­nik je Co­lin Hut­chin­son. Prej­šnji te­den se je ogla­si­la tu­di bri­tan­ska am­ba­sa­da, kjer so za­pi­sa­li, da "de­lu­je­jo, da bi pod­pr­li Ascent Re­so­ur­ces", in do­da­li, da bo­do še na­prej po­u­dar­ja­li, da mo­ra­jo slo­ven­ske obla­sti tu­jim in­ve­sti­tor­jem da­ti pred­vi­dlji­ve ča­sov­ni­ce gle­de svo­jih od­lo­či­tev. "Am- ba­sa­dor­ka v Slo­ve­ni­ji So­phie Ho­ney je o tem pred krat­kim go­vo­ri­la tu­di s slo­ven­ski­mi mi­ni­stri in bo še na­prej na to opo­zar­ja­la lo­kal­ne obla­sti," so še po­ja­sni­li. S tem so po­tr­di­li po­ro­ča­nje por­ta­la Si­ol.net, da je za in­te­re­se Ascent Re­so­ur­ces de­lo­va­lo tu­di bri­tan­sko ve­le­po­sla­ni­štvo v Slo­ve­ni­ji. Na Si­ol.net so vče­raj ob­ja­vi­li tu­di ob­ja­ve na druž­be­nih omrež­jih, ki so Po sve­tu se vr­sti­jo tož­be mest in dr­žav pro­ti pod­je­tjem fo­sil­ne in­du­stri­je za­ra­di po­sle­dic, ki jih ima nji­ho­vo de­lo­va­nje na oko­lje in pod­neb­ne spre­mem­be. Med fo­sil­na go­ri­va se uvr­šča­jo pre­mog, naf­ta in ze­melj­ski plin. Ka­li­for­nij­sko me­sto Ri­chmond to­ži kor­po­ra­ci­jo Che­vron. Mul­ti­na­ci­o­nal­ka Exxo­nMo­bil je že pred več kot 30 le­ti ve­de­la za gro­žnje, ki jih fo­sil­na go­ri­va pred­sta­vlja­jo sve­tu, a je te kljub te­mu za­ni­ka­la in za­mol­ča­la. Za­to se je zna­šla v šte­vil­nih pre­i­ska­vah in tož­bah, ki so jih za­če­le ta­ko ame­ri­ške zve­zne dr­ža­ve kot lo­kal­ne sku­pno­sti. Pod­je­tje se je na vse od­zva­lo s si­lo­vi­ti- pri­do­bi za cel od­sto­tek viš­jo po­koj­ni­no, iz­pla­či­lo treh zne­skov 20 od­stot­kov po­koj­ni­ne ( 3 x 0,2), in če je na pri­mer pla­ča od po­koj­ni­ne viš­ja za 30 od­stot­kov, raz­li­ko med pla­čo in po­koj­ni­no za vse tri me­se­ce ( 3 x 0,3). Na krat­ki in dol­gi rok se to ne­dvo­mno spla­ča. Če gre na pri­mer za pov­preč­no sta­ro­stno po­koj­ni­no za 40 let po­koj­nin­ske do­be, ki zna­ša pri­bli­žno 820 evrov, to po­sa­me­zni­ku pri­ne­se do­da­tnih 1230 evrov (1,5 x 820) in 14,33 evra viš­jo po­koj­ni­no, kar po­me­ni na le­tni rav­ni pri­bli­žno 172 evrov. V še­stih me­se­cih se uči­nek pod­vo­ji, v de­ve­tih je že tri­kra­ten, v enem le­tu pa šti­ri­kra­ten." mi prav­ni­mi pro­ti­na­pa­di na pred­stav­ni­ke obla­sti. Na Ni­zo­zem­skem so pro­ti kor­po­ra­ci­ji Shell vlo­že­ne tož­be za­ra­di po­tre­sov, ki so po­sle­di­ca frackin­gov tam za ze­melj­ski plin. Fracking je v ne­ka­te­rih evrop­skih dr­ža­vah pre­po­ve­dan, tu­di v Ve­li­ki Bri­ta­ni­ji pa so naj­ve­čji pro­blem po­tre­sni sun­ki, ki jih fracking pov­zro­ča. Pod­je­tje Cu­a­dril­la je mo­ra­lo v za­dnjem ča­su ne­kaj­krat pre­ki­ni­ti po­stop­ke čr­pa­nja pli­na prav za­ra­di tre­se­nja tal, ki so ga pov­zro­ča­li. Nji­hov od­ziv je bil, da je tre­ba spre­me­ni­ti za­ko­no­da­jo in dvi­gni­ti do­vo­lje­no ra­ven po­tre­snih tre­slja­jev.

Gle­de upo­ko­je­va­nja jav­nih usluž­ben­cev in na­ved­be "ni­ka­kor se ne spla­ča za­po­sle­nim v jav­nem sek­tor­ju upo­ko­ji­ti ta­koj v za­čet­ku le­ta 2019 na­me­sto ko­nec le­to­šnje­ga le­ta" pa je tre­ba do­da­ti na­sle­dnje ne­dvo­u­mno po­ja­sni­lo:

"Če se jav­ni usluž­be­nec upo­ko­ji v dveh me­se­cih po iz­pol­ni­tvi mi­ni­mal­nih po­go­jev za sta­ro­stno upo­ko­ji­tev, prej­me od­prav­ni­no v vi­ši­ni treh pov­preč­nih me­seč­nih slo­ven­skih plač ali dve svo­ji za­dnji me­seč­ni pla­či, če je to zanj ugo­dne­je. Če pa se jav­ni usluž­be­nec upo­ko­ji ka­sne­je, to­rej po pre­te­ku dveh me­se­cev od iz­pol­ni­tve po­go­jev, mu na­me­sto treh od­prav- ne­po­sre­dno na­per­je­ne pro­ti in gro­zi­jo slo­ven­ske­mu okolj­ske­mu mi­ni­stru, pri­pi­su­je­jo pa jih bri­tan­skem vla­ga­te­ljem, del­ni­čar­jem Ascent Re­so­ur­ces.

Z vpra­ša­nji, ali so na enak na­čin kot za Ascent po­sre­do­va­li tu­di v dru­gih pri­me­rih, in o pri­mer­no­sti do­se­da­nje­ga ko­mu­ni­ci­ra­nja v pri­me­ru čr­pa­nja ze­melj­ske­ga pli­na v Pe­ti­šov­cih smo se obr­ni­li na bri­tan­sko am­ba­sa­do, kjer so nam od­go­vo­ri­li, da re­dno so­de­lu­je­jo s slo­ven­ski­mi oblast­mi z na­me­nom, da gra­di­jo in ohra­nja­jo moč­na bi­la­te­ral­na eko­nom­ska par­tner­stva. "Kot smo v iz­ja­vi po­u­da­ri­li, so od­lo­či­tve o do­vo­lje­njih, kot je prav, stvar slo­ven­skih obla­sti," pra­vi­jo, da bo­do kon­struk­tiv­no so­de­lo­va­nje na­da­lje­va­li. Je pa bi­la v za­dnjem ča­su prek druž­be­nih omre­žij tu­di bri­tan­ska ve­le­po­sla­ni­ca de­le­žna pri­ti­skov in­ve­sti­tor­jev Ascen­ta.

Od­go­vo­rov od pred­stav­ni­ka Ascen­ta, kljub oblju­bi, da jih bo po­slal, do kon­ca re­dak­ci­je ni­smo pre­je­li; prav ta­ko ča­ka­mo še na od­go­vor po­li­ci­je gle­de pri­ja­ve ne­do­pu­stnih pri­ti­skov na dr­žav­ne or­ga­ne. nin, pri­pa­da­ta le dve. De­ni­mo, če je nek­do iz­pol­nil po­go­je za upo­ko­ji­tev 15. ok­to­bra le­tos, mo­ra bi­ti upo­ko­jen naj­ka­sne­je do 15. de­cem­bra, saj v tem pri­me­ru do­bi tri od­prav­ni­ne, po tem da­tu­mu pa le dve. Kdor pa iz­pol­ni po­go­je na pri­mer še­le v de­cem­bru, se lah­ko upo­ko­ji tu­di v za­čet­ku pri­ho­dnje­ga le­ta, to­rej v ja­nu­ar­ju, kar je še ve­dno v ro­ku dveh me­se­cev, in ta­ko prej­me tri od­prav­ni­ne. Upo­ko­ji­tev jav­ne­ga usluž­ben­ca v 2019 to­rej ne po­me­ni nuj­no iz­pla­či­la dveh na­me­sto treh od­prav­nin, kot je bi­lo v pri­spev­ku na­pač­no pov­ze­to."

Ka­tja Gro­šelj Zi­herl, Služ­ba za od­no­se z jav­nost­mi Zpiz

Fo­to: Igor NAPAST

Vr­ti­na za ze­melj­ski plin v Pe­ti­šov­cih

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.