Le­po­ta ne sme za­me­gli­ti pro­ble­mov

Dva ume­tni­ška ko­lek­ti­va se sko­zi raz­lič­ne pro­stor­ske kon­ste­la­ci­je lo­te­va­ta tem mi­gra­cij, pro­te­stov, mo­či

Vecer - - KULTURA -

Per­for­ma­tiv­na in­sta­la­ci­ja Na­zaj k le­pe­mu ( Dra­va) je dru­ga pred­sta­va v okvi­ru med­na­ro­dne­ga abo­nma­ja MAMO, v ka­te­re­ga so vklju­če­ni Mo­ment, Lut­kov­no gle­da­li­šče Ma­ri­bor, SNG Dra­ma Ma­ri­bor, Plat­for­ma so­dob­ne­ga ple­sa, GT22 in Na­gib, ki to­krat v Na­ro­dnem do­mu tu­di go­sti pred­sta­vo. Ob­čin­stvo se bo sko­zi in­sta­la­ci­jo pre­mi­ka­lo v treh raz­lič­nih pro­sto­rih, kjer bo po­leg be­se­dil­nih, vi­zu­al­nih in per­for­ma­tiv­nih ele­men­tov vklju­čen tu­di ne­po­sre­den stik z vo­do – ri­tu­al­no umi­va­nje rok in ste­kle­ni­če­nje vo­de iz re­ke.

Na­zaj k le­pe­mu je tre­tja na­po­ve­da­na raz­li­či­ca par­ti­ci­pa­tor­no-per­for­ma­tiv­ne in­sta­la­ci­je, ki je pre­mi­e­ro do­ži­ve­la v Salz­bur­gu le­ta 2017. Av­to­ri­ci San­dra Chat­ter­jee in Cyn­thia Ling Lee sta nav­dih za­njo na­šli v ne­o­kr­nje­nem na­rav­nem oko­lju re­ke Sa­a­lach, po ka­te­ri po­te­ka me­ja s so­se­dnjo Nem­či­jo, hkra­ti pa je po­ten­ci­al­no ob­mo­čje mej­nih na­pe­to­sti. Le­tos

Dra­ma SNG Ma­ri­bor je si­no­či z dra­mo So­mrak bo­gov v re­ži­ji hr­va­ške­ga film­ske­ga in gle­da­li­ške­ga re­ži­ser­ja Da­li­bor­ja Ma­ta­nića go­sto­va­la v HNK Za­greb. Za pred­sta­vo je bi­lo v hr­va­ški pre­stol­ni­ci pre­cej za­ni­ma­nja.

Po sce­na­ri­ju zna­me­ni­te­ga Vi­scon­ti­je­ve­ga fil­ma iz le­ta 1976 je na­mreč gle­da­li­ško pri­red­bo na­pi­sal hr­va­ški sta ustva­ri­li dru­go edi­ci­jo ob re­ki San Lo­ren­zo, kjer je za­dnja ki­taj­ska če­trt v San­ta Cru­zu v Ka­li­for­ni­ji. Opo­zo­ri­li sta na vpra­ša­nji zgo­do­vin­skih ki­taj­skih mi­gra­cij in kse­no­fo­bi­je v re­gi­ji. Za ma­ri­bor­sko pre­de­la­vo in­sta­la­ci­je sta av­to­ri­ci zbra­li po­do­bje, ve­za­no na obrež­ja re­ke Dra­ve sko­zi čas, va­njo vklju­ču­je­ta vo­dne po­do­be Sa­a­la­cha in San Lo­ren­za, vse sku­paj pa po­ve­zu­je­ta z le­po­to, mi­gra­ci­ja­mi, na­ci­o­nal­ni­mi me­ja­mi.

"Na­slov pred­sta­vi sva da­li že v Salz­bur­gu, kjer je bi­la tu­di pre­mi­e­ra. dra­ma­tik Ivor Mar­ti­nić, re­ži­jo pa je pre­vzel hr­va­ški re­ži­ser Da­li­bor Ma­ta­nić, med dru­gim do­bi­tnik na­gra­de za kul­tu­ro me­sta Za­greb. V SNG Ma­ri­bor pa za­ni­ma­nje pri­pi­su­je­jo tu­di ak­tu­al­no­sti, zgod­ba je "v da­na­šnjem bar­bar­skem ka­pi­ta­li­stič­nem ustro­ju in v vzpe­nja­jo­čih to­ta­li­ta­riz­mih opra­vi­člji­vo za­skr­blju­jo­ča".

"Ma­ri­bor in Za­greb sta ne­koč bi­la Sa­a­lach je idi­lič­na re­ka v idi­lič­nem oko­lju, ki sem jo preč­ka­la sto­krat v ži­vlje­nju. Vse do le­ta 2015, ko so za­če­li iz Tur­či­je pre­ko Ma­džar­ske in Av­stri­je v Nem­či­jo pri­ha­ja­ti be­gun­ci. Re­ka in ob­mo­čje oko­li nje sta po­sta­la po­dro­čje to­li­ko raz­lič­nih re­ak­cij. Na eni stra­ni so bi­li lju­dje, ki so bi­li pri­pra­vlje­ni po­ma­ga­ti, na dru­gi pa ti­sti, ki so ho­te­li vse za­pre­ti. No­ben vlak ta­krat ni šel več mi­mo, me­je so za­pr­li do­konč­no, na tem le­pem pro­sto­ru, med te­mi le­pi­mi dre­ve­si je bi­lo ve­li­ko po­li­ci­je. Ko se je bal­kan­ska pot za­pr­la, pa smo se vr­ni­li. K le­pe­mu. In zlah­ka po­za­bi­li na vse pro­ble­me, ki so še," po­ve o nav­di­hu za pro­jekt San­dra Chat­ter­jee.

Dru­ga per­for­ma­tiv­na in­sta­la­ci­ja, ki gle­dal­ce ča­ka, je in­sta­la­ci­ja av­tor­jev To­ma­ža Si­ma­to­vića in To­ma­ža To­mlja­no­vića in je na­sta­la kot re­fle­ksi­ja na te­mo opol­no­mo­če­nja v kon­te­kstu de­mon­stra­cij, pro­te­stov in mno­žič­nih ple­snih ri­tu­a­lov. Re­zul­tat nju­ne­ga so­de­lo­va­nja so in­sta­la­ci­je, ki te­me­lji­jo na kon­cep­tih so­de­lo­va­nja. V sre­di­šču pro­jek­ta bo ko­di­fi­ci­ra­no be­se­di­lo, raz­sta­vlje­no na zi­du, za­to ude­le­žen­ce ča­ka stra­te­ško od­kri­va­nje pra­vih od­go­vo­rov. V tre­tjem de­lu pro­jek­ta se zdru­ži­ta obe in­sta­la­ci­ji, ob­čin­stvo pa ča­ka pre­plet po­e­tič­nih in po­li­tič­nih vi­deo po­dob, in­te­rak­tiv­na sre­ča­nja, utrin­ki ži­ve­ga per­for­man­sa, ki čr­pa iz kon­tra­dik­tor­ne mo­ti­vi­ke vo­de, me­je in le­po­te.

Pro­jekt, ki bo upri­zor­jen da­nes, v če­tr­tek, ob 19. uri, so pod­pr­li mün­chen­ski od­de­lek za ume­tnost in kul­tu­ro ter Av­strij­ski kul­tur­ni fo­rum, Sze­ne Salz­burg in slo­ven­sko mi­ni­str­stvo za kul­tu­ro.

Cyn­thia Ling Lee in San­dra Chat­ter­jee, av­to­ri­ci per­for­ma­tiv­ne in­sta­la­ci­je Na­zaj k le­pe­mu v is­ti na­ci­stič­ni li­ni­ji in mo­je mne­nje je, da se ta­ko ne­var­no sta­nje uma ne sme ni­ko­li več po­no­vi­ti," je re­ži­ser Ma­ta­nić pred pre­mi­e­ro sep­tem­bra v Ma­ri­bo­ru po­ve­dal za gle­da­li­ški list. "V dr­ža­vah tran­zi­ci­je je­mlje dih kle­ri­kal­ni fa­ši­zem in ze­lo na­tanč­no mo­ra­mo vzgo­ji­ti ozi­ro­ma pre­pri­ča­ti mla­de ge­ne­ra­ci­je, da ni­ko­li ni­ti ne po­mi­sli­jo kre­ni­ti po tej po­ti, ki je pred de­se­tle­tji vze­la gro­zlji­vo šte­vi­lo žr­tev. So­vra­štvo in na­si­lje ne sme­ta ni­ko­li več pri­ti v mo­do, gra­di­ti mo­ra­mo svo­bo­dni svet, v ka­te­rem v le­tu 2018 ni pro­sto­ra za pa­ra­vo­ja­ške gar­de ali ver­ska zdru­že­nja, ki po­zi­va­jo k eli­mi­ni­ra­nju dru­gač­nih," je na­da­lje­val. (kr)

VAn­ton Pod­bev­šek Te­a­tru v No­vem me­stu so ob sko­raj­šnji 70- le­tni­ci ro­ja­ka, ume­tno­stne­ga zgo­do­vi­nar­ja Mil­čka Ko­me­lja, v to­rek pri­pra­vi­li so­a­re­jo s pred­sta­vi­tvi­jo nje­go­ve mo­no­gra­fi­je Ži­vlje­nje z ume­tno­stjo. Mo­no­gra­fi­ja pri­na­ša pa­no­ram­ski pre­gled vseh po­dro­čij nje­go­ve­ga de­lo­va­nja, pred­sta­vlja ga kot ume­tno­stne­ga zgo­do­vi­nar­ja in ume­tni­ka.

Kot je po­ve­da­la ure­dni­ca mo­no­gra­fi­je Na­da Šu­mi, de­lo pri­na­ša po­na­ti­se od­lom­kov Ko­me­lje­vih be­se­dil iz re­vij, zbor­ni­kov in ka­ta­lo­gov, ne­ka­te­ra be­se­di­la pa so v njem ob­ja­vlje­na pr­vič. Mo­no­gra­fi­jo je ozna­či­la za spo­me­nik kul­tur­ne po­do­be nje­go­ve­ga ro­dne­ga No­ve­ga me­sta in do­da­la, da ta Ko­me­lja pred­sta­vlja kot "ve­li­ko slo­ven­sko du­hov­no av­to­ri­te­to".

Ko­melj je po­ve­dal, da je knji­ga od­raz nje­go­ve­ga ži­vlje­nja, ki ga je pre­ži­vel z ume­tno­stjo, saj je, od­kar po­mni, naj­ra­je bral, ri­sal in ob­ču­do­val ume­tni­ke. Hkra­ti je od­ra­ščal v oko­lju, pre­že­tem z ume­tno­stjo, vse to pa mu je po­sta­lo vzo­rec za ka­snej­še ži­vlje­nje. "Sem prav­za­prav ne­ka­kšen spre­mlje­va­lec ume­tni­kov in mi je bi­lo to ve­dno v ve­li­ko ve­se­lje," je do­dal. So­izda­ja­te­lja mo­no­gra­fi­je sta no­vo­me­ško Kul­tur­no dru­štvo Se­ve­ri­na Ša­li­ja in Slo­ven­ska ma­ti­ca.

Mil­ček Ko­melj, ume­tno­stni zgo­do­vi­nar in pro­fe­sor slo­ven­šči­ne, dok­tor ume­tno­stno­zgo­do­vin­skih zna­no­sti, iz­re­dni pro­fe­sor lju­bljan­ske Fi­lo­zof­ske fa­kul­te­te v po­ko­ju in

Pro­jek­tna pi­sar­na Cen­tra za kre­a­tiv­nost (CzK) v Ma­ri­bo­ru na­da­lju­je niz dvo­dnev­nih pop-up do­god­kov, na ka­te­rih vsak me­sec iz­del­ke pred­sta­vlja­jo in pro­da­ja­jo slo­ven­ski obli­ko­val­ci z raz­lič­nih po­dro­čij kre­a­tiv­ne­ga in kul­tur­ne­ga sek­tor­ja. To­krat bo raz­stav­ni pro­stor pi­sar­ne CzK za­pol­ni­lo po­hi­štvo in dru­ga no­tra­nja opre­ma, ki jo pod bla­gov­no znam­ko Cup of tea ustvar­ja Tea Go­rič. Sta­re­mu po­hi­štvu da­je no­vo ži­vlje­nje in po­nu­ja roč­no na­re­je­ne ža­me­tne, kvač­ka­ne ali ple­te­ne okra­sne iz­del­ke. Ustvar­jal­ka bo na do­god­ku, ki bo da­nes, v če­tr­tek, 8. no­vem­bra, ob 18. uri, pred­sta­vi­la svo­je iz­del­ke, idej­no za­sno­vo in ra­zvoj po­slov­ne vi­zi­je. (pz) Tea Go­rič ob sta­rem-no­vem fo­te­lju aka­de­mik, se je v No­vem me­stu ro­dil le­ta 1948.

Bil je pred­stoj­nik od­del­ka, vod­ja ka­te­dre za slo­ven­sko in juž­no­slo­van­sko ume­tnost, vod­ja usmer­je­ne­ga raz­i­sko­val­ne­ga pro­gra­ma za ume­tno­stno zgo­do­vi­no pri Znan­stve­nem in­šti­tu­tu Fi­lo­zof­ske fa­kul­te­te in dva man­da­ta na­ci­o­nal­ni ko­or­di­na­tor za ume­tno­stno zgo­do­vi­no ter član šte­vil­nih ek­s­per­tnih ko­mi­sij pri mi­ni­str­stvih za zna­nost in za kul­tu­ro, član ure­dni­štev in re­cen­zent.

Pr­vo iz­sto­pa­jo­če je­dro nje­go­ve­ga raz­i­sko­val­no-ustvar­jal­ne­ga de­lo­va­nja je bi­lo po­sve­če­no zla­sti slo­ven­ske­mu ek­s­pre­si­o­niz­mu in dru­go pri­ka­zom ozi­ro­ma tol­ma­če­nju slo­ven­skih li­kov­nih ustvar­jal­cev pre­te­žno 20. sto­le­tja.

Kot ustvar­jal­na oseb­nost in pe­snik se po­sve­ča tu­di ra­z­bi­ra­nju po­ve­zav med li­kov­no ume­tno­stjo in li­te­ra­tu­ro.

Fo­to: Sa­mi RAHIM

Fo­to: Sa­šo BIZJAK

Mil­ček Ko­melj

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.