NLB pro­da­li po naj­niž­ji ce­ni

Vso­ta, ki jo bo v pri­va­ti­za­ci­ji do­bi­la dr­ža­va, je na spo­dnjem ro­bu za­sta­vlje­ne­ga raz­po­na. Ana­li­ti­ki so niz­ko ce­no pri­ča­ko­va­li, po­li­ti­ki ne

Vecer - - FRONT PAGE - Naj­ve­čji tu­ji vla­ga­te­lji in­ve­sti­ra­jo v pod­ce­nje­ne del­ni­ce Ana­li­ti­ki niz­ko ce­no pri­ča­ko­va­li, po­li­ti­ki bi več

Vče­raj opol­dne je Slo­ven­ski dr­žav­ni hol­ding (SDH) ob­ja­vil konč­no po­nud­be­no ce­no za del­ni­co NLB, ta zna­ša 51,50 evra, za GDR (glo­bal­na po­tr­di­la o la­stni­štvu) pa 10,30 evra. Ta­ko bo tr­žna ka­pi­ta­li­za­ci­ja na Lju­bljan­ski in Lon­don­ski bor­zi zna­ša­la oko­li 1,03 mi­li­jar­de evrov. Po­nud­ba se si­cer na­na­ša na 11,8 mi­li­jo­na del­nic, za ka­te­re bo dr­ža­va iz­tr­ži­la 608,6 mi­li­jo­na evrov, kar pred­sta­vlja 59,1-od­sto­tni de­lež NLB. SDH je dal z op­ci­jo pre­se­žne do­de­li­tve na vo­ljo še do­da­tnih oko­li 1,2 mi­li­jo­na del­nic NLB, kar po­me­ni, da se lah­ko iz­ku­pi­ček po­nud­be po­ve­ča na 669,5 mi­li­jo­na evrov ozi­ro­ma na 65 od­stot­kov osnov­ne­ga ka­pi­ta­la NLB. Ob­ja­vlje­na ce­na v po­stop­ku IPO pa pred­sta­vlja 68 od­stot­kov knji­go­vod­ske vre­dno­sti NLB, ki je sre­di le­ta zna­ša­la 75,40 evra.

Od­zi­vi glav­nih ak­ter­jev pro­da­je so bi­li pred­vi­dlji­vo for­mal­ni. Li­dia Gla­vi­na, pred­se­dni­ca upra­ve SDH, je iz­ja­vi­la, da je ob­ja­va po­nud­be­ne ce­ne "po­mem­ben mej­nik v pro­ce­su pri­va­ti­za­ci­je in pri iz­pol­ni­tvi na­ših za­vez Evrop­ski ko­mi­si­ji" in da jo ve­se­li po­zi­ti­ven od­ziv glo­bal­nih in­sti­tu­ci­o­nal­nih vla­ga­te­ljev. Blaž Bro­dnjak, pred­se­dnik upra­ve NLB, ki je ku­pil 1136 del­nic, je do­dal, da se ve­se­li­jo pri­lo­žno­sti, ki jih bo druž­bi pri­ne­sla ko­ta­ci­ja na bor­zi. Ve­se­li ga lah­ko tu­di dej­stvo, da plač me­ne­džer­jev NLB, ki po­slej ne bo več v ve­čin­ski dr­žav­ni la­sti, ne bo ome­je­val ta­ko ime­no­va­ni La­hov­ni­kov za­kon. Del­ni­ce NLB bo­do na Lju­bljan­ski in Lon­don­ski bor­zi za­če­le ko­ti­ra­ti v sre­do 14. no­vem­bra, do ta­krat ima­jo kup­ci čas, da po­rav­na­jo ku­pni­no za vpi­sa­ne del­ni­ce. Pro­da­jo sta vo­di­la lon­don­ska po­dru­žni­ca De­ut­sche Bank in J.P. Mor­gan Se­cu­ri­ti­es. Dr­ža­va osta­ja še na­prej naj­ve­čja, oko­li 41-od­sto­tna la­stni­ca ban­ke, s pre­se­žno do­de­li­tvi­jo del­nic pa lah­ko njen de­lež upa­de na 35- od­sto­tne­ga. Naj­ve­čja po­sa­mič­na kup­ca del­nic sta ame­ri­ški fi­nanč­ni sklad Bran­des In­vest­ment Par­tners s 7,6-od­sto­tnim la­stni­škim de­le­žem in Evrop­ska ban­ka za ob­no­vo in ra­zvoj (EBRD), ki bo to­krat ime­la v la­sti 6,3- od­sto­tni de­lež NLB. Po pi­sa­nju Fi­nanc je Bran­des In­vest­ment Par­tners, ki upra­vlja 29 mi­li­jard do­lar­jev na­ložb, pred šti­ri­mi de­se­tle­tji usta­no­vil ame­ri­ški mi­li­jar­der Char­les Bran­des, či­gar pre­mo­že­nje oce­nju­je­jo na 1,3 mi­li­jar­de do­lar­jev. Vla­ga po na­če­lih fi­nanč­ne­ga po­zna­val­ca Be­nja­mi­na Gra­ha­ma, od ka­te­re­ga se je učil tu­di War­ren Bu­ffett, in si­cer v na­lož­be, ki ni­so pri­lju­blje­ne med dru­gi­mi vla­ga­te­lji in so pod­ce­nje­ne. EBRD pa v la­stni­ško struk­tu­ro vsto­pa dru­gič, saj je s pe­tod­sto­tnim de­le­žem so­de­lo­va­la v del­ni pri­va­ti­za­ci­ji NLB le­ta 2002. Fi­zič­ne ose­be, ki jim je bi­la na­me­nje­na de­se­ti­na iz­da­je, so ku­pi­le le 385 ti­soč del­nic in de­set ti­soč glo­bal­nih po­tr­dil o la­stni­štvu, kar sku­paj zne­se manj kot 20 mi­li­jo­nov evrov, je raz­vi­dno iz spo­ro­čil SDH in NLB. Igor Štem­ber­ger, pred­se­dnik upra­ve bor­zno-po­sre­dni­ške hi­še Ili­ri­ka, je za Ve­čer že pred dve­ma me­se­ce­ma na­po­ve­dal, da bo raz­pr­še­na struk­tu­ra del­ni­čar­jev po­me­ni­la niz­ko ce­no in da bi bi­lo bo­lje NLB pro­da­ti stra­te­ške­mu vla­ga­te­lju. "Naj­niž­ja ce­na v ob­ja­vlje­nem raz­po­nu je bi­lo oči­tno naj­več, kar je dr­ža­va lah­ko iz­tr­ži­la, ker v hi­ši ni že­le­la ene­ga go­spo­dar­ja. Res pa je tu­di, da je pro­da­ja po­te­ka­la ob ne naj­bolj pri­mer­nem ča­su," pa je po­ve­dal vče­raj. Štem­ber­ger, ki ni ku­pil del­nic NLB, gi­ba­nja pri­ho­dnje bor­zne ce­ne v teh tur­bu­len­tnih ča­sih na del­ni­ških tr­gih ni mo­gel na­po­ve­da­ti. "Upo­šte­va­joč di­vi­den­de in ne­pro­da­ni de­lež, je dr­ža­va s pro­da­jo NLB do­bi­la oko­li 1,2 mi­li­jar­de manj, kot je v ban­ko vlo­ži­la od 2011. (2,2 mi­li­jar­de evrov), in jo pro­da­la še slab­še kot NKBM, v ka­te­ro je vlo­ži­la oko­li

700 mi­li­jo­nov evrov in jo pro­da­la za 280 mi­li­jo­nov.

Zgre­šen mo­del in za­mu­jen čas pro­da­je NLB za­ra­di cin­ca­nja Ce­rar­ja in nje­go­ve eki­pe na SDH pa po­ja­sni raz­li­ko do mi­li­jar­de in oko­li 400 mi­li­jo­nov evrov opor­tu­ni­te­tne iz­gu­be za dr­ža­vo," se je na twit­ter­ju na pri­va­ti­za­ci­jo naj­ve­čje dr­žav­ne ban­ke od­zval eko­no­mist, nek­daj go­spo­dar­ski mi­ni­ster dr. Ma­tej La­hov­nik.

Evrop­ska uni­ja že­li tr­go­vin­ska po­ga­ja­nja z Zdru­že­ni­mi dr­ža­va­mi Ame­ri­ke spro­ži­ti v za­čet­ku pri­ho­dnje­ga le­ta. Po­spe­ši­ti že­li tr­go­vin­ske po­go­vo­re na te­me­lju ju­lij­ske­ga do­go­vo­ra pred­se­dni­kov ZDA in Evrop­ske ko­mi­si­je, Do­nal­da Trum­pa in Je­an-Cla­u­da Juncker­ja, saj se bo­ji, da bi se Trump po vo­lil­nem tr­go­vin­skem za­tiš­ju zdaj zno­va osre­do­to­čil na ko­člji­vo vpra­ša­nje no­vih ca­rin na evrop­ske av­to­mo­bi­le. Ame­ri­ški tr­go­vin­ski pred­stav­nik Ro­bert Li­gh­thi­zer in evrop­ska ko­mi­sar­ka za tr­go­vi­no Ce­ci­lia Malm­ström se bo­sta pred tem se­sta­la 14. no­vem­bra v ZDA. Malm­strömo­va pri­ča­ku­je na- evra zna­ša konč­na po­nud­be­na ce­na del­ni­ce NLB. evra je knji­go­vod­ska vre­dnost del­ni­ce NLB. do 669 mi­li­jo­nov evrov bi lah­ko s pro­da­jo iz­tr­ži­la dr­ža­va. -od­sto­tni de­lež NLB še ima dr­ža­va. mi­li­jar­de evrov bo zna­ša­la tr­žna ka­pi­ta­li­za­ci­ja na bor­zi. Za bor­zne in fi­nanč­ne ana­li­ti­ke do­se­že­na ce­na na naj­niž­jem pra­gu po­nu­je­ne (naj­viš­ji je bil 66 evrov) gle­de na čas in oko­li­šči­ne pro­da­je ter tre­nu­tno bor­zno kon­di­ci­jo evrop­ske­ga ban­čne­ga sek­tor­ja ni pre­se­ne­če­nje. Med­tem ko pri­ha­ja­jo po­zi­tiv­ni od­zi­vi iz Bru­slja, kjer po be­se­dah go­vor­ca Evrop­ske ko­mi­si­je Ri­car­da Car­do­sa poz­dra­vlja­jo, da slo­ven­ske obla­sti iz­va­ja­jo za­ve­ze, na pod­la­gi ka­te­rih je ko­mi­si­ja av­gu­sta le­tos spre­je­la od­lo­či­tev o odo­bri­tvi dr­žav­ne po­mo­či NLB, pa so od­zi­vi do­ma­če po­li­ti­ke bolj bur­ni.

Franc Jur­ša, vod­ja po­slan­cev De­su­sa, je nad iz­ku­pič­kom pro­da­je NLB raz­o­ča­ran, saj ta ni­ti pri­bli­žno ne bo po­kri­la zne­skov, ki smo jih dav­ko­pla­če­val­ci vlo­ži­li v NLB. Ob tem je ošvr­knil nek­da­njo pre­mi­er­ko Alen­ko Bra­tu­šek, da se ni iz­po­ga­ja­la bo­lje, ko je oblju­bi­la pri­va­ti­za­ci­jo NLB. Ta v od­zi­vu SAB pre­la­ga žo­gi­co na vla­do Mi­ra Ce­rar­ja, ko pra­vi, da bi lah­ko bil iz­plen bolj­ši, če bi se prej­šnja vla­da svo­je­ga de­la lo­ti­la pra­vo­ča­sno in ta­ko, kot bi se ga mo­ra­la.

V NSi ob tem, da so za­do­volj­ni, da se kon­ču­je dolg po­sto­pek pro­da­je NLB, opo­zar­ja­jo, da je lan­ska pre­sta­vi­tev pro­da­je ban­ke tu­di za­ra­di ta­kra­tnih po­li­tič­nih igric pri­po­mo­gla k te­mu, da je da­nes ce­na niž­ja. Naj­bolj oster pa je bil Lu­ka Me­sec ( Le­vi­ca), ki je v dr­žav­nem zbo­ru de­jal, da "to ni pro­da­ja, to je kra­ja". Nad­zor­ni svet in upra­va SDH bi mo­ra­la po nje­go­vem od­sto­pi­ti, vla­do s pre­mi­er­jem Šar­cem pa po­zi­va, naj se ne­mu­do­ma se­sta­ne kot skup­šči­na SDH in "to sra­mo­tno ce­no za­vr­ne". Pred­se­dnik SNS Zma­go Je­lin­čič pa je o pro­da­ji NLB, do ka­te­re po nje­go­vem mne­nju sploh ne bi sme­lo pri­ti, de­jal, da nas je EU "na­te­gni­la". pre­dek pri so­de­lo­va­nju na po­dro­čju re­gu­la­ci­je, zla­sti pri vpra­ša­njih, ka­ko olaj­ša­ti tr­go­vi­no na po­dro­čju far­ma­ci­je, me­di­cin­skih pri­po­moč­kov in ki­ber­net­ske var­no­sti ter ku­po­va­nje ame­ri­ške­ga ute­ko­či­nje­ne­ga pli­na. (gr)

Fo­to: Ma­tjaž Ru­št/DNEVNIK

Del­ni­ce NLB bo­do za­če­le ko­ti­ra­ti na Lju­bljan­ski in Lon­don­ski bor­zi pri­ho­dnjo sre­do.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.