Po­dalj­šek žu­pa­nji ali nov man­dat žu­pa­nu

Pred­vo­lil­no so­o­če­nje ak­tu­al­ne dra­vo­graj­ske žu­pa­nje Ma­ri­ja­ne Ci­ga­la in že pre­ver­je­ne­ga iz­zi­val­ca Er­vi­na Ko­dru­na. Med nji­ma ve­li­ka raz­ha­ja­nja

Vecer - - MARIBOR - Vsem kme­tom pro­ti­pra­šno za­šči­to As­falt in od­ško­dni­no bi ta­ko ali ta­ko do­bi­li Li­mon­ca

Ci­ga­la bi ob mo­re­bi­tni po­nov­ni iz­vo­li­tvi de­lo na­da­lje­va­la, saj da je v te­ku ve­li­ko pro­jek­tov. "Go­to­vo mo­ra­mo za­klju­či­ti pro­jekt Dra­va, ki ga ob­či­na vo­di še za šti­ri osta­le ob­či­ne Dra­vske do­li­ne. Kon­ča­ti mo­ra­mo in­ve­sti­ci­jo v ce­stno in­fra­struk­tu­ro, ko­le­sar­ske ste­ze, ka­na­li­za­ci­jo." Že­li si tu­di več­na­men­ske dvo­ra­ne v Li­be­li­čah, pri­zid­ka k OŠ Tr­bo­nje in vrt­ca v Šen­tjan­žu. Ko­drun se bo za­vze­mal, da bo­do as­fal­ti­ra­ne ce­ste do vseh na­se­lij, da bo­do vsi kme­tje do­bi­li pro­ti­pra­šno za­šči­to. Pred­vsem pa si že­li ob­vo­z­ni­ce. Ču­di ga, da ob­ča­ni še ve­dno pre­na­ša­jo gost pro­met sko­zi je­dro Dra­vo­gra­da

VKo­tljah že od le­ta 1960 sto­ji Go­stil­na pri To­ni­ju z dol­go­le­tno dru­žin­sko tra­di­ci­jo, ki je do­ma­či­nom do­bro zna­na. Za­dnje le­to in pol je bi­la po­nud­ba v njej ome­je­na le na pi­ja­če, po­slej pa go­stom po­leg ku­li­na­rič­nih do­ži­ve­tij omo­go­ča­jo še etno­lo­ška in kul­tur­na. Va­ška go­stil­na za­o­kro­žu­je tu­ri­stič­ni pro­dukt z ime­nom Ko­tlje.

"Ne bo­mo tek­mo­va­li za zvez­di­ce, no­če­mo bi­ti mo­der­ni lo­kal. To je sta­ra go­stil­na, kjer so ge­ne­ra­ci­je do­ži­vlja­le svo­je naj­bolj­še ča­se. Že­li­mo si, da po­sta­ne kri­ži­šče ži­vlje­nja in ko­mu­ni­ka­ci­je, da lju­dje sem pri­de­jo za­ra­di druž­be, po to­laž­bo in za­ra­di be­se­de," pra­vi Re­na­ta Pi­cej, idej­na vod­ja zdaj že ute­če­ne­ga Fe­sti­va­la

Ta­ko kot na ob­mo­čju ce­lo­tne Ko­ro­ške ima­jo tu­di v Dra­vo­gra­du te­ža­ve z iz­se­lje­va­njem lju­di, pred­vsem mla­dih. Ci­ga­la pra­vi, da ob­či­na ni­ma mo­či, da bi vpli­va­la na za­po­sli­tve mla­dih. Lah­ko pa jim Sol­zic, ki je svo­je­vr­sten po­klon ko­ro­ški de­di­šči­ni, tra­di­ci­ji, na­ra­vi in lju­dem. Ide­jo, s ka­te­ro za­o­kro­žu­je tu­ri­stič­ni pro­dukt, ji bo­sta po­ma­ga­la ure­sni­či­ti še la­stnik go­stil­ne Zvo­ne Pe­trič in go­sti­nec An­to­nio iz Istre.

"Bo kraj, ka­mor bo­do zno­va pri­ha­ja­li do­ma­či­ni, Ko­tulj­ci, kjer se bo­do usta­vlja­li tu­ri­sti. Do­da­na vre­dnost je In­fo toč­ka Ko­ro­ške li­te­rar­ne po­kra­ji­ne, Slo­ven­ske pi­sa­telj­ske po­ti ter Pre­ži­ho­ve­ga Vo­ran­ca, nje­go­vih Sol­zic in Pe­kla," na­šte­va Pi­ce­je­va, ki ra­ču­na tu­di na obi­sko­val­ce Pre­ži­ho­ve roj­stne hi­še, saj pot do nje vo­di mi­mo go­stil­ne. O vse­bi­nah, ki jih po­nu­ja­jo, bo­do ob­ve­stil tu­di vse slo­ven­ske osnov­ne šo­le. V go­stil­ni se ne bo­do po­klo­ni­li le zna­nim ko­ro­škim po­ma­ga na dru­ge na­či­ne. Na vo­ljo so šti­pen­di­je, sta­no­va­nja. "Za­po­slo­va­ti žal ne mo­re­mo, je pa ne­kaj za­po­sli­tev prek jav­nih del. A dr­ža­va jav­na de­la ze­lo ome­ju­je. Žal mi je, da mla­di osta­ja­jo brez služb. Te­ža­va li­te­ra­tom, tem­več tu­di bu­kov­ni­kom. Omo­go­ča­li bo­do pro­stor, kjer lah­ko z gle­da­lišč­ni­ki po vna­prej­šnjem do­go­vo­ru upri­zo­ri­jo Pe­kel. "Se­daj smo ga lah­ko le v av­ten­tič­nem pro­sto­ru, ka­mor smo po­sta­vi­li goz­dni oder, a ga je zla­sti po­zi­mi tež­ko obi­ska­ti," raz­la­ga Pi­ce­je­va. Ste­ne naj­ve­čje od sob kra­si­jo li­kov­na de­la ko­ro­ške­ga sli­kar­ja Le­an­dra Fu­žir­ja.

Dru­ga dva tu­ri­stič­na pro­duk­ta sta sol­zi­ca ve­li­kan­ka iz je­kla, ki sto­ji v bli­ži­ni go­stil­ne in je na­re­je­na po je tu­di v tem, da se mla­di pre­ma­lo od­lo­ča­jo za teh­nič­ne po­kli­ce." Ko­drun bi mla­dim dal mo­žnost, da svo­jo obrt zač­ne­jo v za­pu­šče­nih lo­ka­lih, kjer bi lah­ko ne­kaj ča­sa de­lo­va­li brez na­je­mni­ne. Ak­tu­al­na žu­pa­nja se z njim ne stri­nja, saj da so lo­ka­li, o ka­te­rih go­vo­ri, v za­seb­ni Ne­kaj očit­kov gle­de de­la žu­pa­nje je le­te­lo tu­di za­ra­di re­ba­lan­sa pro­ra­ču­na, ki da naj ne bi bil po­tre­ben. "Se­ve­da je bil po­tre­ben, saj je sko­raj pol mi­li­jo­na evrov šlo za po­pra­vi­lo goz­dnih cest, ki so se uni­či­le za­ra­di od­vo­za le­sa po ve­tro­lo­mu. Tu­di za so­ci­al­no var­nost je šlo več od na­čr­to­va­ne­ga," je de­ja­la Ci­ga­la. Ko­drun pa se je obre­gnil pred­vsem ob ure­di­tev goz­dnih cest. "Go­vo­ri­te o ve­li­kih in­ve­sti­ci­jah v ce­ste po ve­tro­lo­mu. Sam ni­sem vi­del, da bi kdo vo­zil pe­sek. Tu­di kme­tje so se pri­to­že­va­li, da ga ni­so do­bi­li. Vsak dan sem med lju­dmi in ve­li­ko jih po­to­ži, da ni­so za­do­volj­ni." Ko­drun je žu­pa­nji de­jal, da se mu zdi, da se je iz­pe­la in da ni­ma več idej. Ci­ga­la se je očit­ku le na­smeh­ni­la in od­vr­ni­la, da ima še ve­li­ko idej in ener­gi­je. idej­ni za­sno­vi di­ja­kov Sre­dnje šo­le Rav­ne, in ko­ro­ški vrt, za­sa­jen z ne­ka­te­ri­mi ra­stli­na­mi, zna­čil­ni­mi za to oko­lje. Ure­jen je pred po­ko­pa­li­ščem, na ka­te­rem je po­ko­pan Lo­vro Ku­har - Pre­ži­hov Vo­ranc. "To je ople­me­ni­te­nje Fe­sti­va­la Sol­zic in po­skus vr­ni­ti Ko­ro­ško na ze­mlje­vid Slo­ve­ni­je. V Lju­blja­ni, kjer ži­vim, Ko­ro­ško sla­bo po­zna­jo," do­da­ja Pi­ce­je­va. V go­stil­ni po­u­dar­ja­jo tu­di ku­li­na­ri­ko, po­leg kla­sič­nih je­di bo­do med dru­gim stre­gli tu­di ko­ro­ške do­bro- la­sti. Do­da, da ima ob­či­na dva in­ku­ba­tor­ja, kjer lah­ko za majh­no na­je­mni­no na­ja­me­jo po­slov­ne pro­sto­re. w "Po eno­le­tnih me­ri­tvah ve­tra so že­le­li po­sta­vi­ti osem ve­tr­nih elek­trarn, v tem ča­su pa je teh­no­lo­gi­ja ta­ko na­pre­do­va­la, da bi bi­le se­daj za­do­sti že tri. Po­mi­sle­ke so za­ra­di za­šči­te­ne­ga div­je­ga pe­te­li­na ime­li tu­di na­ra­vo­var­stve­ni­ki, a smo se po­tem ne­ka­ko uskla­di­li. Na kon­cu so se lju­dje od­lo­či­li, da ve­tr­nih elek­trarn ne bi ime­li," pra­vi Ci­ga­la. S po­sta­vi­tvi­jo ve­tr­nih elek­trarn se stri­nja tu­di njen iz­zi­va­lec, a ne za vsa­ko ce­no. "Ob­či­na bi mo­ra­la od dr­ža­ve iz­si­li­ti as­fal­ti­ra­nje vseh cest na Oj­stri­ci in Go­ri­škem Vr­hu. Po­tem pa naj po­sta­vi­jo elek­trar­ne," pra­vi Ko­drun. Ak­tu­al­na žu­pa­nja mu je po­ja­sni­la, da so se z Dra­vski­mi elek­trar­na­mi do­go­vo­ri­li o as­fal­ti­ra­nju ce­ste na Oj­stri­co in o od­ško­dni­ni, ki bi jo pre­je­li la­stni­ki ze­mljišč. Te­ma so­o­če­nja je bil tu­di tu­ri­zem v ob­či­ni, kjer na le­to na 112 po­ste­ljah pov­preč­no za­be­le­ži­jo oko­li 3000 pre­no­či­tev, 70 od­stot­kov jih ustva­ri­jo tu­ji go­stje. "Ve­se­la sem, da se tu­ri­zem raz­vi­ja. Žal ima­mo sa­mo en kmeč­ki tu­ri­zem," pra­vi Ci­ga­la, ki kot tri glav­ne atri­bu­te za ra­zvoj tu­riz­ma na­šte­je ko­le­sar­je­nje, ho­jo in smu­ča­nje. Ko­drun bi po­leg te­ga in oži­vi­tve tr­ga s pri­re­di­tva­mi, kot so bi­le ne­koč, dal kme­tom spod­bu­do, da bi lah­ko v do­lo­če­nem ob­do­bju svo­je pro­i­zvo­de pro­da­ja­li brez dav­ka. Go­stil­na pri To­ni­ju, Ko­tlje. Re­na­ta Pi­cej in Le­an­der Fu­žir te. Po na­ro­či­lu tu­di hu­di­če­vo sli­no, ma­le in ve­li­ke gre­he, Lu­ci­fer­je­va jaj­ca ...

Fo­to: BK TV

Ma­ri­ja­na Ci­ga­la in Er­vin Ko­drun sta se po­me­ri­la že pred dva­naj­sti­mi le­ti.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.