O mi­gra­ci­jah Lju­blja­na in Du­naj raz­lič­no

V sklo­pu obi­skov so­se­dnjih dr­žav po pre­vze­mu funk­ci­je se bo slo­ven­ski pre­mi­er Mar­jan Ša­rec ju­tri se­stal z av­strij­skim kan­cler­jem Se­ba­sti­a­nom Kur­zem

Vecer - - PO SVETU - Av­strij­ci ne gre­do v Ma­ra­keš Od­pr­ta vpra­ša­nja Ce­rar v Ber­li­nu

Slo­ven­ski pre­mi­er Mar­jan Ša­rec bo ju­tri na de­lov­nem obi­sku v Av­stri­ji. Na Du­na­ju ga bo go­stil av­strij­ski kan­cler Se­ba­sti­an Kurz, na­to pa ga sprej­me tu­di av­strij­ski pred­se­dnik Ale­xan­der Van der Bel­len. "To bo si­cer Šar­čev pr­vi dvo­stran­ski obisk ka­te­re od so­se­dnjih dr­žav v ni­zu po nje­go­vem pre­vze­mu pre­mi­er­ske­ga po­lo­ža­ja," nam je vče­raj po­tr­dil Šar­čev zu­na­nje­po­li­tič­ni sve­to­va­lec Ro­man Kirn. Osre­dnje te­me po­go­vo­rov bo­do av­strij­sko pred­se­do­va­nje Evrop­ski uni­ji (EU), ki ga bo ko­nec ko­nec le­ta, pa tu­di mi­gra­ci­je in po­ga­ja­nja o več­le­tnem fi­nanč­nem okvi­ru EU 20212027, prav ta­ko bre­xit in raz­me­re na Za­ho­dnem Bal­ka­nu, smo iz­ve­de­li. Pre­mi­er Ša­rec je gle­de mi­gra­cij ne­dav­no v dr­žav­nem zbo­ru, ko je te­kla raz­pra­va o glo­bal­nem do­go­vo­ru Zdru­že­nih na­ro­dov o mi­gra­ci­jah, de­jal, da Slo­ve­ni­ja ne­za­ko­ni­tih mi­gra­cij ne pod­pi­ra, slo­ven­ska po­li- ci­ja pa da je v bo­ju zo­per nje uspe­šna. Ša­rec ni na­klo­njen mo­re­bi­tne­mu po­sve­to­val­ne­mu re­fe­ren­du­mu v Slo­ve­ni­ji o glo­bal­nem do­go­vo­ru, Av­stri­ja pa si je pre­mi­sli­la in ne­dav­no od­lo­či­la, da k te­mu do­go­vo­ru ta me­sec v ma­ro­škem Ma­ra­ke­šu ne pri­sto­pi.

Dr­ža­vi si­cer že le­ta go­ji­ta vi­so­ko ra­ven par­tner­skih in do­bro­so­sed­skih od­no­sov in vo­di­ta te­sen med­se­boj­ni po­li­tič­ni di­a­log. Kot so za­pi­sa­li v pre­mi­er­je­vem ka­bi­ne­tu, je Av­stri­ja tre­tja go­spo­dar­ska par­tne­ri­ca Slo­ve­ni­je. Av­stri­ja v Slo­ve­ni­ji ce­lo vo­di po vi­ši­ni tu­jih na­ložb, Av­strij­ci pa so pri nas na dru­gem me­stu po šte­vi­lu pri­ho­dov tu­jih tu­ri­stov in pre­no­či­tev. Bla­gov­na me­nja­va med dr­ža­va­ma pre­se­ga pet mi­li­jard evrov le­tno. To­da kljub do­brim od­no­som je še zme­raj ne­kaj od­pr­tih vpra­šanj. Pr­vo je av­strij­ski nad­zor na me­ji s Slo­ve­ni­jo, ki se je za­čel po vr­hun­cu be­gun­ske kri­ze le­ta 2015, opo­zar­ja­jo v Slo­ven­ski ti­skov­ni agen­ci­ji STA. Slo­ve­ni­ja me­ni, da je ta nad­zor ne­po­tre­ben, Av­stri­ja pa pri njem še kar vztra­ja. Kot smo že po­ro­ča­li, je slo­ven­sko jav­nost raz­bu­ril tu­di av­strij­ski za­kon o pri­la­go­di­tvi ozi­ro­ma in­de­ksa­ci­ji otro­ške­ga do­dat­ka za v tu­ji­ni ži­ve­če otro­ke za­po­sle­nih v Av­stri­ji. Ta­ko naj bi tu­di otro­ci de­lav­cev mi­gran­tov iz Slo­ve­ni­je pre­je­ma­li niž­ji av­strij­ski otro­ški do­da­tek, pač gle­de na niž­jo ra­ven ži­vljenj­skih stro­škov v Slo­ve­ni­ji. Evrop­ska ko­mi­si­ja je za­ra­di za­ko­na Av­stri­ji že za­gro­zi­la s po­stop­kom.

Stal­ni­ca di­a­lo­ga med Slo­ve­ni­jo in Av­stri­jo je se­ve­da po­lo­žaj slo­ven­ske manj­ši­ne v Av­stri­ji. Av­strij­ska fi­nanč­na pod­po­ra slo­ven­ski manj­ši­ni v za­dnjih dveh de­se­tle­tjih ni sle­di­la ni­ti in­fla­ci­ji, kaj še­le, da bi se po­vi­ša­la. Spri­čo te­ga ima­jo te­ža­ve šte­vil­ne manj­šin­ske or­ga­ni­za­ci­je, edi­ni po­sve­tni te­dnik ko­ro­ških Slo­ven­cev No­vi­ce pa je na ro­bu pro­pa­da. Av­strij­ska vla­da, v ka­te­ri so Ljud­ska stran­ka kan­cler­ja Kur­za in de­sni­čar­ski svo­bo­dnja­ki, je ne­dav­no spre­je­la še od­lo­či­tev, da pri­do­bi­tev dr­žav­ne so­ci­al­ne po­mo­či ve­že­jo na zna­nje nem­šči­ne. V eni od krov­nih manj­šin­skih or­ga­ni­za­cij, Na­ro­dnem sve­tu ko­ro­ških Slo­ven­cev, so ob tem prej­šnji te­den jav­no opo­zo­ri­li, da bi ukrep lah­ko pri­za­del pri­pa­dni­ke manj­ši­ne, ki zna­jo slo­ven­sko, a mor­da za­ra­di ne­za­do­stne­ga zna­nja nem­šči­ne ne bi bi­li upra­vi­če­ni do so­ci­al­ne po­mo­či v pol­nem ob­se­gu.

Stal­ni­ca av­strij­sko- slo­ven­skih od­no­sov je no­ti­fi­ka­ci­ja av­strij­ske dr­žav­ne po­god­be (ADP). Av­stri­ja za­vra­ča, da bi Slo­ve­ni­ja kot na­sle­dni­ca Ju­go­sla­vi­je lah­ko na­sle­di­la njen so­pod­pis pod ADP. To bi ute­gni­lo bi­ti za slo­ven­sko manj­ši­no, ki ji v Av­stri­ji še ni­so ure­sni­či­li vseh po­god­be­nih pra­vic, ze­lo po­memb­no. Se pa ima Av­stri­ja za za­šči­tni­co nem­ško go­vo­re­če sku­pno­sti v Slo­ve­ni­ji. V Zve­zi kul­tur­nih dru­štev nem­ško go­vo­re­če na­ro­dne sku­pno­sti v Slo­ve­ni­ji so prej­šnji te­den na slo­ven­sko vla­do na­slo­vi­li re­so­lu­ci­jo. Kot smo po­ro­ča­li v Ve­če­ru, so zno­va po­zva­li k ustav­no­prav­ne­mu pri­zna­nju nem­ško go­vo­re­če sku­pno­sti v Slo­ve­ni­ji kot av­toh­to­ne na­ro­dne sku-

ski ude­lež­bi pri za­ku­pu zmo­glji­vo­sti bo­do­če­ga hr­va­ške­ga ter­mi­na­la za ute­ko­či­nje­ni plin (LNG) na oto­ku Kr­ku.

Tu­di Or­ban je de­jal, da se je od­zval na Plen­ko­viće­vo po­va­bi­lo z na­me­nom, da bi od­no­se spet po­sta­vi­li v nor­mal­ne tir­ni­ce. Po­ve­dal je, da ni sre­čen za­ra­di ob­sto­je­če­ga sta­nja v od­no­sih med Hr­va­ško in Slo­ven­ski pre­mi­er Mar­jan Ša­rec se na evrop­skem di­plo­mat­skem par­ke­tu oči­tno do­bro znaj­de

pno­sti. Zu­na­nji mi­ni­ster Mi­ro Ce­rar je v od­zi­vu ko­nec mi­nu­le­ga te­dna prav za Ve­čer za­tr­dil, da za po­de­li­tev po­seb­ne­ga sta­tu­sa tej etič­ni sku­pi­ni "ni prav­nih pod­lag in tu­di ne si­cer­šnjih oko­li­ščin".

Ce­rar je bil si­cer vče­raj že na de­lov­nem obi­sku pri nem­škem ko­le­gu He­i­ku Ma­a­su v Ber­li­nu. So­go­vor­ni­ka sta iz­po­sta­vi­la in­te­res za na­dalj­njo kre­pi­tev bla­gov­ne in sto­ri­tve­ne me­nja­ve z Nem­či­jo kot naj­po­memb­nej­šo go­spo­dar­sko par­tne­ri­co Slo­ve­ni­je, od­no­se med dr­ža­va­ma pa sta oce­ni­la za odlič­ne, pri če­mer se je Ce­rar za­vzel tu­di za kre­pi­tev na­lož­be­nih ak­tiv­no­sti nem­ške­ga go­spo­dar­stva pri nas. Ce­rar in Ma­a­se sta iz­me­nja­la tu­di po­gle­de na vpra­ša­nja o pri­ho­dno­sti EU, bre­xi­tu in spo­što­va­nju na­če­la vla­da­vi­ne pra­va. "Slo­ve­ni­ja je za Nem­či­jo te­sen par­tner za po­ve­za­nost Evro­pe. To zdru­že­no Evro­po dan­da­nes po­tre­bu­je­mo bolj kot ka­dar­ko­li prej," je po po­ro­ča­nju STA de­jal Ma­as in do­dal, da je: "Slo­ve­ni­ja tu­di za­ne­slji­va za­ve­zni­ca pri kre­pi­tvi vla­da­vi­ne pra­va v Evro­pi."

Ma­džar­sko in je pro­blem pri­mer­jal s tr­nom pod noh­tom. Ko bo­mo trn iz­vle­kli, bo vse v re­du, je de­jal Or­ban. Iz­po­sta­vil je, da je vpra­ša­nje Ina-Mol pred­vsem po­slov­ne na­ra­ve, a je do­dal, da ni tre­ba so­de­lo­va­ti, če so­de­lo­va­nje ni mo­go­če. Ome­nil je mo­žnost, da bi Hr­va­ška od­ku­pi­la Mo­lov de­lež v Ini, a se ob tem za­sta­vlja vpra­ša­nje ce­ne. Ome­nil je, da ima ma­džar­ska dr­ža­va 25- od­sto­tni de­lež v Mo­lu. Do­dal je, da se ne bo­do vple­ta­li v pra­vo­sod­je gle­de In­ter­po­lo­ve ti­ra­li­ce za pred­se­dni­ka upra­ve ma­džar­ske­ga Mo­la Zsol­ta Her­na­di­ja, ki jo je zah­te­va­la Hr­va­ška za­ra­di ob­to­žni­ce pro­ti Her­na­di­ju za ko­rup­ci­jo v pri­me­ru, v ka­te­rem je pr­vo­ob­to­že­ni nek­da­nji hr­va­ški pre­mi­er Ivo Sa­na­der. Hr­va­ški in ma­džar­ski me­di­ji so v pre­te­klih dneh po­ro­ča­li, da je prav no­va ti­ra­li­ca za Her­na­di­ja moč­no raz­je­zi­la Or­ba­na. Mol ima pri­bli­žno 44 od­stot­kov del­nic Ine, a tu­di upra­vlja­vske pra­vi­ce, ki naj bi jih bil pri­do­bil, po­tem ko je Her­na­di do­mnev­no pla­čal Sa­na­der­ju de­set mi­li­jo­nov evrov. (zur)

Fo­to: EPA

Vik­tor Or­ban in An­drej Plen­ko­vić vče­raj: kdo bo ko­ga?

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.