Spre­je­mlji­vo?

Vecer - - V ŽARIŠČU - Kri­sti­na Bo­žič

je­ka­te­ri pra­vi­jo, da gre za di­le­mo. Bo­mo spo­što­va­li pra­vi­ce, ki pri­pa­da­jo dr­ža­vam, ki so ume­tne tvor­be? Ali bo­mo na pr­vo me­sto po­sta­vi­li pra­vi­ce, ki pri­pa­da­jo re­snič­nim lju­dem? Ta­ko je vče­raj po­ja­sni­la vpra­ša­nja, ki naj bi se po­sta­vlja­la mno­gim po­li­ti­kom v Evro­pi, dr­žav­na se­kre­tar­ka na pra­vo­so­dnem mi­ni­str­stvu Do­mi­ni­ka Švarc Pi­pan. Go­vo­ri­la je ka­ta­lon­ske­mu pred­se­dni­ku Qu­i­mu Tor­ri, ki je na obi­sku v Slo­ve­ni­ji, a ga ura­dno ni spre­jel no­ben dr­žav­ni po­li­tič­ni pred­stav­nik. Dvo­ra­na Dru­štva slo­ven­skih pi­sa­te­ljev je bi­la pra­vi kraj sre­ča­nja, poln sim­bo­li­ke: pro­stor sku­pno­sti lju­di, ki so re­pu­bli­ka kul­tu­re in spo­što­va­nja ena­ko­prav­no­sti, ki jih po­ve­zu­je že­lja bi­ti svo­bo­den ne gle­de na po­li­tič­ne ovi­re za­me­je­no­sti.

Usta­ve, ki vse­bu­je­jo člo­ve­ko­ve pra­vi­ce, so v so­dob­ni Evro­pi po­memb­ni do­ku­men­ti. A že ne­sreč­na in ne­so­je­na usta­va EU je na pra­vi­ce lju­di po­za­bi­la. Za­pi­sa­li so jih v lo­če­no li­sti­no te­melj­nih pra­vic. Ka­ta­lon­ska iz­ku­šnja go­vo­ri, da se tu­di vse več dr­žav po­la­šča te­ga te­melj­ne­ga do­ku­men­ta, ki naj bi z na­če­li de­mo­kra­tič­no­sti in vla­da­vi­ne pra­va v pr­vi vr­sti šči­til pra­vi­ce lju­di. Usta­va, kot jo be­re­jo no­vo­dob­ne obla­sti, naj bi v pr­vi vr­sti va­ro­va­la ob­sto­je­či sis­tem obla­sti. Ne gle­de na ce­no – in če­tu­di je za­to tre­ba po­tep­ta­ti člo­ve­ko­ve pra­vi­ce in svo­bo­šči­ne po­sa­me­zni­kov.

O teh mo­der­nih evrop­skih po­li­tič­nih tren­dih go­vo­ri tu­di vče­raj pred­sta­vljen se­znam do­bi­tni­kov dr­žav­nih odli­ko­vanj, ki jih bo pred­se­dnik dr­ža­ve Bo­rut Pa­hor da­nes po­de­lil za za­slu­ge pri ob­vla­do­va­nju mi­grant­ske kri­ze v le­tih 2015 in 2016. Med nji­mi ni obi­čaj­nih lju­di. So le dr­žav­ni funk­ci­o­nar­ji, evrop­ske voj­ske in po­li­ci­je – med dru­gim polj­ska mej­na stra­ža in ma­džar­ska po­li­cij­ska eno­ta za ob­vla­do­va­nje iz­gre­dov.

Pred­se­dnik re­pu­bli­ke je vče­raj zgolj ne­for­mal­no spre­jel ka­ta­lon­ske­ga pred­se­dni­ka, ki se je vpra­ša­nju, ali je v slo­ven­skem ko­le­gu na­šel pri­ja­te­lja, iz­o­gnil z di­plo­mat­skim od­go­vo­rom, da mi­sli, da ima v Slo­ve­ni­ji ve­li­ko pri­ja­te­ljev, in je ve­sel, da je tu, kjer je na­šel šte­vil­ne lju­di, ki pod­pi­ra­jo pri­za­de­va­nja Ka­ta­lonk in Ka­ta­lon­cev. Slo­ven­ska zgo­do­vi­na in iz­ku­šnje so za­nje ta­ko nav­dih kot zgled, kaj vse so še na­lo­ge, ki so pred nji­mi.

Ker di­le­me na kon­cu ni, je bi­la vče­raj ja­sna tu­di stro­kov­nja­ki­nja za med­na­ro­dno pra­vo. Po­ka­za­ti mo­ra­mo, da spo­štu­je­mo in po­sta­vlja­mo lju­di pred dr­ža­ve, ko pri­de do te­melj­nih vre­dnot in pra­vic, je de­ja­la Švarc Pi­pa­no­va, da bi pri tem tu­di med po­li­ti­ki ne sme­lo bi­ti iz­jem. Te­ri­to­ri­al­na ce­lo­vi­tost de­mo­kra­tič­ne dr­ža­ve ne mo­re po­tep­ta­ti pra­vi­ce lju­di do sa­mo­o­dloč­be. Dru­ga­če osta­ne le te­ri­to­ri­al­na ce­lo­vi­tost. Va­ro­va­na z me­ja­mi in s po­li­ci­jo in z voj­sko in - z usta­vo. Iz­gu­blje­ni pa sta ta­ko pra­vi­ca do sa­mo­o­dloč­be kot de­mo­kra­ci­ja. Ne dr­ža­va ne dr­žav­ni or­ga­ni ni­ma­jo te pra­vi­ce. Svo­jih pra­vic ne mo­re­jo uve­lja­vlja­ti s kr­še­njem pra­vic lju­di. To bo tre­ba ne le po­na­vlja­ti, am­pak tu­di zah­te­va­ti.

Pra­vi­ca do sa­mo­o­dloč­be ne sme bi­ti po­tep­ta­na

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.