Ve­li­kan­ske te­ža­ve fi­nanč­ne­ga ve­li­ka­na

Med­tem ko nem­ško go­spo­dar­stvo v za­dnjih le­tih de­lu­je kot do­bro na­ma­zan stroj, se De­ut­sche Bank, naj­ve­čja nem­ška ban­ka in ena naj­ve­čjih v Evro­pi, ne mo­re iz­vle­či iz fi­nanč­nih te­žav in škan­da­lov

Vecer - - V ŽARIŠČU - Ur­ban Čer­vek

Ko­nec no­vem­bra so pre­i­sko­val­ci nem­ške­ga dr­žav­ne­ga to­žil­stva opra­vi­li dvo­dnev­no pre­i­ska­vo v pro­sto­rih De­ut­sche Bank v Fran­kfur­tu in hi­šne pre­i­ska­ve v dru­gih me­stih v Nem­či­ji za­ra­di su­ma, da so usluž­ben­ci ban­ke ko­mi­ten­tom po­ma­ga­li pri od­pi­ra­nju ra­ču­nov v davč­nih oa­zah. Sku­pno je v pre­i­ska­vah so­de­lo­va­lo 170 lju­di, med nji­mi za­po­sle­ni v to­žil­stvu, na po­li­ci­ji, ura­du za pre­pre­če­va­nje davč­nih go­lju­fij in nem­škem zve­znem kri­mi­na­li­stič­nem ura­du. Pre­i­ska­ve so po­ve­za­ne z raz­kri­tji v ta­ko ime­no­va­nih pa­nam­skih do­ku­men­tih, s ka­te­ri­mi je mre­ža pre­i­sko­val­nih no­vi­nar­jev pred dve­ma le­to­ma raz­kri­la glo­bal­ni sis­tem davč­nih utaj.

Kot po­ro­ča nem­ški ča­so­pis Spi­e­gel, so med osu­mljen­ci 50- le­tni in 46-le­tni za­po­sle­ni ter "dru­ge, za en­krat ne­i­den­ti­fi­ci­ra­ne od­go­vor­ne ose­be" iz ban­ke. Iz­vr­šni di­rek­tor Chri­sti­an Sewing je ura­dno pod­prl za­po­sle­na, ki sta osu­mlje­na, da sta stran­kam po­ma­ga­la pra­ti de­nar. "Oba osu­mljen­ca sta so­de­lo­va­la pri obrav­na­vi afe­re Pa­nam­ski do­ku­men­ti," je Sewig po­ve­dal za ča­so­pis Bild am Sonn­tag. "Če bi pri De­ut­sche Bank vna­prej ob­so­di­li la­stne za­po­sle­ne, še zla­sti ti­ste, ki ob­de­lu­je­jo de­jan­sko sta­nje, po­tem bi bi­lo ne­kaj ze­lo na­ro­be," je še do­dal.

"Za nas je bil ta pri­mer za­klju­čen"

Pre­i­sko­val­ci so ra­ci­jo iz­ve­dli v pi­sar­nah vseh nad­re­je­nih, tu­di v Sewin­go­vi pi­sar­ni, če­prav pre­i­ska­va ne po­te­ka pro­ti vo­dil­nim pred­stav­ni­kom ban­ke, je še po­ve­dal Sewing in do­dal, da ima mir­no vest in da je naj­bolj po­memb­no, da se za­de­va čim prej raz­ja­sni. Gle­de osu­mljen­cev je po­ve­dal, da sta zanj ne­dol­žna, do­kler ne bo dru­ga­če do­ka­za­no. Do­dal je, da so za­de­vo po ob­ja­vi pa­nam­skih do­ku­men­tov v ce­lo­ti pre­ve­ri­li, pri če­mer so so­de­lo­va­li tu­di ne­od­vi­sni pre­i­sko­val­ci. "Za nas je bil ta pri­mer za­klju­čen. Če bo­do naj­no­vej­še pre­i­ska­ve po­ka­za­le, da je bi­la stor­je­na na­pa­ka, bi že­le­li bi­ti pr­vi od­go­vor­ni za po­sle­di­ce," je ra­zlo­žil.

Ome­nje­na ra­ci­ja kri­mi­na­li­stov je le za­dnja v dol­gi vr­sti fi­nanč­nih škan­da­lov, v ka­te­re se je za­ple­tla De­ut­sche Bank v za­dnjem de­se­tle­tju in za­ra­di če­sar se je ban­ka pred dve­ma le­to­ma zna­šla na pra­gu ban­kro­ta. Te­ža­ve so se za­če­le ob iz­bru­hu fi­nanč­ne kri­ze le­ta 2007, po ka­te­ri si De­ut­sche Bank še ve­dno ni opo­mo­gla.

Ra­zlo­ge za hu­de te­ža­ve po­ja­snju­je Ju­re Sto­jan, di­rek­tor raz­i­skav in ra­zvo­ja na In­šti­tu­tu za stra­te­ške re­ši­tve. "Tik pred iz­bru­hom ve­li­ke kri­ze je De­ut­sche Bank in­ve­sti­ra­la ogro­mna sred­stva, da bi po­sta­la ve­li­ka in­ve­sti­cij­ska ban­ka, eden glav­nih igral­cev tu­di na Wall Stre­e­tu. S tem na­me­nom so le­ta 1999 ku­pi­li ame­ri­ško ban­ko Ban­kers Trust. Za­ra­di na­ku­pa je bi­la ze­lo iz­po­sta­vlje­na do te­žav v ZDA." Ko je uda­ri­la fi­nanč­na kri­za, je ime­la De­ut­sche Bank ve­li­ke te­ža­ve.

"Sta­vi­li so, da bo­do ra­sli, in so tve­ga­li"

Ker pa je ban­ka svo­jo ši­ri­tev na ame­ri­ški trg fi­nan­ci­ra­la z dol­žni­škim ka­pi­ta­lom, je bi­la nu­ja po do­bič­ku ve­li­ka. Za­ra­di te nu­je se je ban­ka spu­sti­la v bolj tve­ga­ne po­sle, kot bi se si­cer. "Ime­li so sta­re, ne­po­so­do­blje­ne me­ha­niz­me nad­zo­ra in ob tem za­ra­di dol­gov ve­li­ko nu­jo po do­bič­ku. Ta­ko pri­de do pra­nja de­nar­ja in vseh dru­gih afer," po­ja­snju­je Sto­jan. "Sta­vi­li so, da bo­do ra­sli, in so tve­ga­li."

Po­leg za­dnjih pre­i­skav v zve­zi s pa­nam­ski­mi do­ku­men­ti je ban­ko le­ta 2015 do­le­te­la 2,5 mi­li­jard do­lar­jev vi­so­ka ka­zen za­ra­di vple­te­no­sti v med­ban­čno za­ro­to vpli­va­nja na obre­stno me­ro Li­bor, ame­ri­ške obla­sti so ban­ko ka­zno­va­le tu­di za­ra­di nje­ne­ga tr­go­va­nja z iz­ve­de­ni­mi fi­nanč­ni­mi in­stru­men­ti pred fi­nanč-

no kri­zo. V po­rav­na­vi z ame­ri­škim pra­vo­so­dnim mi­ni­str­stvom je la­ni pri­vo­li­la v pla­či­lo 7,2 mi­li­jar­de do­lar­jev ka­zni za­ra­di pro­da­je ta­ko ime­no­va­nih to­ksič­nih fi­nanč­nih in­stru­men­tov, za­sno­va­nih na hi­po­te­kar­nih po­so­ji­lih za ne­pre­mič­ni­ne. Ban­ka je bi­la vple­te­na tu­di v kr­še­nje sank­cij ZDA pro­ti Ira­nu, Si­ri­ji, Li­bi­ji in Su­da­nu, la­ni pa jo je do­le­te­lo do­brih 500 mi­li­jo­nov evrov ka­zni za­ra­di pra­nja de­nar­ja iz Ru­si­je.

Kljub vsem te­ža­vam je po mne­nju Ju­re­ta Sto­ja­na De­ut­sche Bank pre­več po­memb­na za Nem­či­jo in Evro­po, da bi jo pu­sti­li pro­pa­sti. "Ne gre sa­mo za šte­vi­lo de­lov­nih mest in do­bič­ke. Še bolj po­mem­ben vi­dik je, da De­ut­sche Bank ser­vi­si­ra nem­ški iz­voz. Ima po­ve­za­ve, po­slov­ne sti­ke, ki omo­go­ča­jo nem­ške­mu go­spo­dar­stvu, da je lah­ko ta­ko uspe­šno. Za­ra­di ve­li­ke pre­ple­te­no­sti z nem­škim go­spo­dar­stvom si Nem­či­ja ne mo­re pri­vo­šči­ti, da bi ban­ka pro­pa­dla," me­ni Ju­re Sto­jan z In­šti­tu­ta za stra­te­ške re­ši­tve.

Fo­to: REUTERS

Usluž­ben­ce De­ut­sche Bank su­mi­jo, da so ko­mi­ten­tom po­ma­ga­li pri pra­nju de­nar­ja.

Ju­re Sto­jan:"De­ut­sche Bank je ser­vis uspe­šne­ga nem­ške­ga iz­vo­za"

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.