Ja­sno spo­ro­či­lo za slo­ven­sko vla­do

Sku­pi­na Gen la­ni z do­bri­ma mi­li­jar­da­ma pri­hod­ka Av­strij­ska pod­je­tja pri­ča­ku­je­jo od vla­de zmanj­ša­nje davč­nih obre­me­ni­tev in ve­čjo fle­ksi­bil­nost tr­ga de­la, sa­ma pa so pri­pra­vlje­na vlo­ži­ti 1,4 mi­li­jo­na evrov v du­al­ni sis­tem po­klic­ne­ga iz­o­bra­že­va­nja

Vecer - - GOSPODARSTVO - Av­strij­ski mo­del: od va­jen­ca do di­rek­tor­ja Du­al­ni sis­tem da­je do­bre re­zul­ta­te

Vla­da je vče­raj Slo­ven­ske­mu dr­žav­ne­mu hol­din­gu (SDH) da­la so­glas­je k le­tne­mu na­čr­tu upra­vlja­nja ka­pi­tal­skih na­ložb za le­tos. Kot skup­šči­na je spre­je­la tu­di me­ri­la za mer­je­nje uspe­šno­sti po­slo­va­nja SDH in družb s ka­pi­tal­sko na­lož­bo dr­ža­ve. Na­čr­to­va­na do­no­snost por­t­fe­lja, ki ga upra­vlja SDH, je za le­to 2019 do­lo­če­na v vi­ši­ni 6,2 od­stot­ka.

Je­dro le­tne­ga na­čr­ta pred­sta­vlja na­črt upra­vlja­nja po po­sa­me­znih pa­no­gah in kon­kre­tnih na­lož­bah, ki za njih do­lo­ča tu­di pri­ča­ko­va­ne ci­lje. SDH za pri­ho­dnja le­ta oce­nju­je, da bo­do iz­ve­de­ni in na­čr­to­va­ni pro­daj­ni po­stop­ki ne­ga­tiv­no vpli­va­li na iz­ra­čun do­no­sno­sti ce­lo­tne­ga por­t­fe­lja in vi­ši­no di­vi­dend za dr­žav­ni pro­ra­čun. Le­to­šnja na­čr­to­va­na 6,2-od­sto­tna do­no­snost por­t­fe­lja, ki ga upra­vlja SDH, je niž­ja od cilj­ne do­no­sno­sti, do­lo­če­ne v stra­te­gi­ji, kar v SDH opra­vi­ču­je­jo s tem, da dr­žav­ni por­t­felj se­sta­vlja­ta dve tre­tji­ni stra­te­ških na­ložb, ka­te­rih pri­o­ri­te­ta je do­se­ga­nje stra­te­ških, in ne zgolj go­spo­dar­skih ci­ljev.

Po­leg cilj­ne do­bič­ko­no­sno­sti la­stni­ške­ga ka­pi­ta­la si je SDH za­sta­vil tu­di ja­sne ci­lje, ve­za­ne na na­čr­to­va­ne de­nar­ne to­ko­ve iz upra­vlja­nja na­ložb dr­ža­ve. SDH le­tos pri­ča­ku­je, da bi se v dr­žav­ni pro­ra­čun na­te­klo 183,7 mi­li­jo­na evrov di­vi­dend, v SDH pa 39,3 mi­li­jo­na evrov, sku­paj to­rej 223 mi­li­jo­nov evrov di­vi­dend. To je si­cer za po­lo­vi­co manj kot v pre­te­klem le­tu (467,7 mi­li­jo­na evrov), a v SDH po­ja­snju­je­jo, da je bil pre­cej viš­ji pri­liv di­vi­dend v pre­te­klem le­tu re­zul­tat "do­da­tnih" di­vi­dend Te­le­ko­ma Slo­ve­ni­je in No­ve Lju­bljan­ske ban­ke. Za le­tos je si­cer na­po­ve­da­na tu­di še pro­da­ja Aban­ke, ta­ko da v SDH za zdaj tu­di teh di­vi­dend ni­so več upo­šte­va­li. (skl)

Kr­ška Gen ener­gi­ja, ki med dru­gi­mi ener­get­ski­mi druž­ba­mi upra­vlja slo­ven­sko po­lo­vi­co kr­ške nu­kle­ar­ke, je v sku­pi­ni la­ni ustva­ri­la do­bre 2,3 mi­li­jar­de evrov pri­hod­ka in 38 mi­li­jo­nov evrov či­ste­ga do­bič­ka. Ma­tič­na druž­ba je ob 200 mi­li­jo­nih evrov pro­me­ta ustva­ri­la 25 mi­li­jo­nov evrov či­ste­ga do­bič­ka. Za na­lož­be je sku­pi­na od­šte­la 100 mi­li­jo­nov evrov. Ge­ne­ral­ni di­rek­tor Gen ener­gi­je Mar­tin No­však oce­nju­je, da je za sku­pi­no Gen uspe­šno po­slov­no le­to, na­mreč ta­ko sku­pi­na Gen kot ma­tič­na Gen ener­gi­ja sta na­čr­to­va­ne lan­ske po­slov­ne iz­i­de pre­se­gli za do­bri dve pe­ti­ni. Nukle­ar­na elek­trar­na Kr­ško (Nek) je ve­či­no le­ta de­lo­va­la s pol­no mo­čjo, hi­dro­e­lek­trar­ne (HE) na Sa­vi so iz­ko­ri­sti­le ugo­dne hi­dro­lo­ške raz­me­re, ter­mo­e­lek­trar­na v Bre­sta­ni­ci je za­go­to­vi­la 24 za­ne­slji­vih za­go­nov za po­tre­be urav­no­te­že­nja slo­ven­ske­ga ener­get­ske­ga sis­te­ma. Na­čr­te so si­cer pre­se­gli tu­di pri pro­i­zvo­dnji ele­k­trič­ne ener­gi­je.

Gle­de na­ložb je do­dal, da se sku­pi­na Gen v Slo­ve­ni­ji uvr­šča med naj­moč­nej­še. Med po­memb­nej­ši­mi lan­ski­mi na­lož­ba­mi je na­ve­del re­mont Ne­ka in do­kon­ča­nje plin­ske­ga blo­ka 6 v ter­mo­e­lek­trar­ni Bre­sta­ni­ca (TEB). Med na­čr­ti sku­pi­ne Gen je No­však po­u­da­ril, da njen osre­dnji stra­te­ški ra­zvoj­ni iz­ziv osta­ja pro­jekt dru­ge­ga blo­ka Nek, "ki bi ga za­ra­di pred­no­sti pri ure­sni­če­va­nju ci­ljev za­ne­slji­vo­sti in kon­ku­renč­no­sti oskr­be ter pod­neb­nih ci­ljev po­tre­bo­va­li že zdaj". Sku­pi­na je s svo­ji­mi pro­i­zvo­dni­mi pod­je­tji pri­so­tna v vsem slo­ven­skem pro­sto­ru, s pod­je­tji za tr­že­nje in pro­da­jo ele­k­trič­ne ener­gi­je pa v 22 dr­ža­vah sre­dnje in vzho­dne Evro­pe. V ma­tič­ni druž­bi je za­po­sle­nih 55 in v sku­pi­ni sku­paj 1300 lju­di. Av­strij­ska pod­je­tja po­gre­ša­jo v Slo­ve­ni­ji kva­li­fi­ci­ra­no de­lov­no si­lo.

Slo­ve­ni­ja je gle­da­no na šte­vi­lo pre­bi­val­cev naj­po­memb­nej­ši go­spo­dar­ski par­tner Av­stri­je," je kot dej­stvo, ki ka­že na ze­lo po­memb­ne go­spo­dar­ske od­no­se Slo­ve­ni­je s se­ver­no so­se­do, iz­po­sta­vil Pe­ter Has­sla­cher, di­rek­tor Ad­van­ta­ge Au­stria (AA) v Lju­blja­ni, ki je ura­dno pred­stav­ni­štvo av­strij­ske­ga go­spo­dar­stva v Slo­ve­ni­ji. Av­strij­ska pod­je­tja ima­jo naj­več tu­jih in­ve­sti­cij na pre­bi­val­ca prav v Slo­ve­ni­ji. Za­ra­di te­ga ni za­ne­mar­lji­vo, ka­ko oce­nju­je­jo ak­tu­al­no go­spo­dar­sko kli­mo v Slo­ve­ni­ji. "Slo­ve­ni­ja nu­di ze­lo pri­vlač­no po­slov­no oko­lje. Av­strij­ska pod­je­tja in vla­ga­te­lji se za­ve­da­jo, da ima­jo v ne­po­sre­dni bli­ži­ni, tik pred vra­ti, nad­vse za­ni­miv, di­na­mi­čen, sta­bi­len, kon­ku­ren­čen in za­ne­sljiv trg, ki nu­di šte­vil­ne mo­žno­sti," je Has­sla­cher iz­po­sta­vil iz­sled­ke an­ke­te, na­re­je­ne med pred­stav­ni­ki av­strij­skih po­dru­žnic v Slo­ve­ni­ji, uvo­zni­ki in pro­daj­ni­mi par­tner­ji av­strij­skih pod­je­tij. Več kot 90 od­stot­kov av­strij­skih pod­je­tni­kov me­ni, da bo Slo­ve­ni­ja tu­di le­tos pri­vlač­no in­ve­sti­cij­sko oko­lje, 60 od­stot­kov jih me­ni, da se je go­spo­dar­sko sta­nje v pre­te­klem le­tu iz­bolj­ša­lo in bo tu­di v le­tu 2019 osta­lo ne­spre­me­nje­no. Raz­ve­se­lju­je pa tu­di, da več kot po­lo­vi­ca vpra­ša­nih pod­je­tij na­po­ve­du­je, da se jim bo­do v na­sle­dnjem le­tu po­ve­ča­li pri­hod­ki in šte­vi­lo na­ro­čil.

Ob tem ima­jo av­strij­ski pod­je­tni­ki pri nas in AA tu­di ja­sno spo­ro­či­lo za slo­ven­sko vla­do. Pred­stav­ni­ki av­strij­ske­ga go­spo­dar­stva v Slo­ve­ni­ji si že­li­jo zmanj­ša­nje davč­nih obre­me­ni­tev, po­leg te­ga pa tu­di zmanj­ša­nje ad­mi­ni­stra­tiv­nih ovir, ve­čjo fle­ksi­bil­nost tr­ga de­la ter sta­bi­li­za­ci­jo po­li­tič­ne si­tu­a­ci­je. A glav­ni pro­blem, s ka­te­rim se av­strij­ski in­ve­sti­tor­ji so­o­ča­jo v Slo­ve­ni­ji, je po­manj­ka­nje kva­li­fi­ci­ra­ne de­lov­ne si­le. Sko­raj po­lo­vi­ca vpra­ša­nih pod­je­tij se na­mreč sre­ču­je s pro­ble­ma­ti­ko po­manj­ka­nja kva­li­fi­ci­ra­ne de­lov­ne si­le, ve­či­no­ma manj­ka­jo de­lav­ci s sre­dnje­šol­sko iz­o­braz­bo, če­tr­ti­na pod­je­tij pa se so­o­ča s pri­manj­klja­jem de­lav­cev z vi­so­ko­šol­sko sto­pnjo iz­o­braz­be.

Di­ja­ki bo­do prak­tič­no uspo­sa­blja­nje med dru­gim opra­vlja­li pri av­strij­skem pro­i­zva­jal­cu žer­ja­vov Pal­fin­ger v Ma­ri­bo­ru. Av­strij­ska pod­je­tja so s pri­bli­žno 3,5 mi­li­jar­de evrov naj­ve­čji tu­ji in­ve­sti­tor v Slo­ve­ni­ji, nji­ho­ve na­lož­be pred­sta­vlja­jo 25,6 od­stot­ka vseh ne­po­sre­dnih tu­jih na­ložb v Slo­ve­ni­ji. Av­strij­ska pod­je­tja so ak­tiv­na v sko­raj vseh go­spo­dar­skih sek­tor­jih, še naj­manj na po­dro­čju tu­riz­ma, in so­di­jo ve­či­no­ma med vo­dil­ne na slo­ven­skem tr­gu. V Slo­ve­ni­ji je tre­nu­tno več kot 1000 po­dru­žnic z ve­čin­skim av­strij­skim ka­pi­ta­lom, ki za­po­slu­je pri­bli­žno 20 ti­soč lju­di. Go­spo­dar­sko so­de­lo­va­nje med obe­ma dr­ža­va­ma je tra­di­ci­o­nal­no in­ten­ziv­no, di­na­mič­no in kon­stan­tno na­ra­šča.

"Ve­li­ko na­ših na no­vo za­po­sle­nih po­tre­bu­je pred za­čet­kom de­la in kljub rav­no­kar za­klju­če­ne­mu iz­o­bra­že­va­nju še dol­go­traj­no prak­tič­no uspo­sa­blja­nje. Ne­ka­te­ri po­zna­jo osnov­ne teh­nič­ne pro­ce­se ce­lo sa­mo v te­o­ri­ji. Za­ra­di te­ga bi bi­la ze­lo smi­sel­na uved­ba du­al­ne­ga sis­te­ma iz­o­bra­že­va­nja, ki kom­bi­ni­ra po­klic­no iz­o­bra­že­va­nje v šo­li in prak­tič­no uspo­sa­blja­nje ozi­ro­ma va­je­ni­štvo v pod­je­tju," o po­manj­ka­nju kva­li­fi­ci­ra­ne de­lov­ne si­le in pre­dlo­gu, ka­ko pro­blem re­ši­ti, po­ve Hu­bert Cu­lik, ge­ne­ral­ni di­rek­tor sku­pi­ne He­li­os v Slo­ve­ni­ji, ki je v svo­ji ka­ri­e­ri na­pre­do­val od va­jen­ca do ge­ne­ral­ne­ga di­rek­tor­ja. Du­al­ni sis­tem iz­o­bra­že­va­nja je bil v Slo­ve­ni­ji uki­njen pred do­brim de­se­tle­tjem, kar je ne­dvo­mno pri­spe­va­lo k po­manj­ka­nju kva­li­fi­ci­ra­ne de­lov­ne si­le na tr­gu de­la. Pro­blem je bil moč­no vi­den tu­di pri is­ka­nju de­lav­cev za no­vo to­var­no Ma­gne v

Ho­čah. Ker du­al­ni sis­tem da­je v Av­stri­ji do­bre re­zul­ta­te, že­li­jo na tem po­dro­čju Slo­ve­ni­ji po­ma­ga­ti tu­di pri AA sko­zi pro­jekt INNOVET. "Pri pro­jek­tu je v ospred­ju ob­no­vi­tev se­kun­dar­ne­ga po­klic­ne­ga uspo­sa­blja­nja. Za­vze­ma­mo se za več prak­tič­ne­ga uspo­sa­blja­nja, uva­ja­nje no­vih uč­nih gra­div, no­va so­de­lo­va­nja in si­ner­gi­je ter iz­bolj­ša­nje ugle­da po­klic­ne­ga iz­o­bra­že­va­nja," je pro­jekt, vre­den sko­raj 1,4 mi­li­jo­na evra, pred­sta­vil Paul Olynec, pro­jek­tni me­ne­džer pri AA. V na­sle­dnjem šol­skem le­tu bo­do v okvi­ru pro­jek­ta po­nu­di­li tu­di pr­va pi­lo­tna uspo­sa­blja­nja za mla­de. Di­ja­ki Šol­ske­ga cen­tra Ptuj bo­do ime­li mo­žnost ve­či­no svo­je­ga prak­tič­ne­ga uspo­sa­blja­nja pre­ži­ve­ti v pod­je­tju, med dru­gim pri av­strij­skem pro­i­zva­jal­cu žer­ja­vov Pal­fin­ger v Ma­ri­bo­ru.

Fo­to: Tit KOŠIR

Dr­ža­va in SDH se lah­ko le­tos na­de­ja­ta 223 mi­li­jo­nov evrov di­vi­dend.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.