Aban­ka, dr­ža­va in trg

Vecer - - V ŽARIŠČU -

Igor Štem­ber­ger, pred­se­dnik upra­ve Ili­ri­ke

"Ko je po­sto­pek pro­da­je spro­žen, ga ni več smo­tr­no usta­vlja­ti, pa tu­di na ve­ro­do­stoj­nost dr­ža­ve v očeh in­ve­sti­tor­jev se­ve­da vpli­va. Naj­prej mo­ra­mo ve­de­ti, da so ta­kšne tran­sak­ci­je dra­ge ta­ko za pro­da­jal­ca kot za kup­ca. Re­sni kup­ci v po­sle, o ka­te­rih ob­sta­ja dvom, ali bo­do sploh iz­pe­lja­ni, ni­ti ne vsto­pi­jo. Že ude­lež­ba v po­stop­ku jih sta­ne, tu­kaj so stro­ški bor­znih po­sre­dni­kov, prav­ni­kov, nji­ho­vih za­po­sle­nih, ki jim to vza­me čas. Ena­ko ve­lja za pro­da­jal­ce. Tre­ba je pri­šte­ti tu­di stro­ške pro­da­jal­ca na­ši dr­ža­vi, v pri­me­ru Aban­ke gre za med­na­ro­dno ban­ko Pa­ri­bas.

Kar se ti­če pro­da­je Aban­ke in ma­ne­vrov oko­li nje­ne pro­da­je v za­dnjih te­dnih, vi­dim več mo­žno­sti. Pr­va je, da je dr­žav­ni se­kre­tar Dra­go­nja, ki je pr­vi go­vo­ril o mo­žno­sti al­ter­na­tiv­nih sce­na­ri­jev, mi­slil re­sno in bi lah­ko pri­šlo do usta­vi­tve ali od­lo­ga pro­da­je. Dru­ga mo­žnost je, da že­li­jo lo­bi­sti ka­te­re od ve­li­kih bank iz re­gi­je, ki je za­in­te­re­si­ra­na za Aban­ko, ustva­ri­ti vtis, da do pro­da­je ne bo pri­šlo, s tem pa od­vr­ni­ti še ka­kšne po­ten­ci­al­ne igral­ce v po­slu in ta­ko zni­ža­ti ce­no. Tre­tja mo­žnost pa je, da je v ozad­ju ma­ne­vrov či­sta po­li­tič­na kal­ku­la­ci­ja, da je po pro­da­ji po­memb­ne­ga de­le­ža NLB po­treb­no vo­liv­ce po­mi­ri­ti v smi­slu, češ, saj ne bo­mo vse­ga raz­pro­da­li. V vsa­kem pri­me­ru se je tre­ba za­ve­da­ti, da je vsa­ka pri­va­ti­za­ci­ja za dr­ža­vo test ve­ro­do­stoj­no­sti in re­sno­sti, ki ne vpli­va le na kon­kre­tni po­sel, ki te­če, am­pak tu­di na osta­le, ki se še bo­do od­vi­ja­li. To bi vsa­ka od­go­vor­na po­li­ti­ka mo­ra­la ime­ti pred očmi."

Dr. Pe­ter Gla­vič, eko­no­mist

"Aban­ka je za­dnja slo­ven­ska ban­ka, ki jo dr­ža­va na si­lo pro­da­ja za­ra­di ne­od­go­vor­ne oblju­be Evrop­ski ko­mi­si­ji. Šte­vil­ne ana­li­ze in pri­ča­nja so po­ka­za­le, da je bi­lo oce­nje­va­nje bank le­ta 2013 pri­la­go­je­no na­me­nu, to je raz­la­sti­tvi ime­tni­kov del­nic in po­dre­je­nih ob­ve­znic. Kri­mi­na­li­stič­na pre­i­ska­va NPU je to po­tr­di­la. Ban­ke so bi­le na­to do­ka­pi­ta­li­zi­ra­ne z en­krat več dav­ko­pla­če­val­ske­ga de­nar­ja, kot je bi­lo po­treb­no, in oro­pa­ne s pre­no­som do­brih kre­di­tov in za­va­ro­vanj za­nje na sla­bo ban­ko. Tu­di za to so bi­le iz­de­la­ne stro­kov­ne ana­li­ze; ko­lič­ni­ki ka­pi­tal­skih ustre­zno­sti, spro­šča­nje osla­bi­tev in raz­pro­daj sla­be ban­ke so v na­sle­dnjih le­tih to v ce­lo­ti po­tr­di­li. V za­dnjem me­se­cu so pa­dle ovi­re, da kri­mi­na­li­sti in ra­čun­sko so­di­šče do­kon­ča­jo pre­i­ska­ve, to­žil­stva vlo­ži­jo tož­be in se so­di­šča lo­ti­jo so­je­nja ti­stim, ki so uni­či­li slo­ven­ski ban­čni sis­tem. Do­kler so­di­šča ne bo­do prav­no­moč­no ugo­to­vi­la, či­ga­vo je pre­mo­že­nje v ban­kah, Aban­ke ni mo­go­če pro­da­ti. Ta­ka so pra­vi­la prav­ne dr­ža­ve. Za pri­sil­no pro­da­jo No­ve KBM in NLB glo­bo­ko pod re­snič­no ce­no bo tre­ba to­ži­ti Evrop­sko ko­mi­si­jo in Evrop­sko cen­tral­no ban­ko."

Dr. Jo­že Men­cin­ger, nek­da­nji mi­ni­ster, eko­no­mist

"Po­tem ko smo po ne­u­mno­sti pro­da­li NKBM in NLB, je pro­da­ja Aban­ke pred­vsem pre­sti­žno vpra­ša­nje, ki ga uspe­šna Šar­če­va vla­da ne sme za­ne­ma­ri­ti. Pro­da­jo mo­ra pre­pre­či­ti. Z njo bi do­konč­no uni­či­li do­ma­či ban­čni sis­tem. Re­zul­ta­ti pro­da­je No­ve KBM so vsem, po­seb­no Ma­ri­bor­ča­nom, do­bro zna­ni, a stvar je bi­la opra­vlje­na na hi­tro in po­ti­ho. Pri NLB je bi­lo ča­sa do­volj, mo­žno­sti za nje­no ob­dr­ža­nje pa ve­li­ko. Za­do­šča­la bi tr­di­tev, da sploh ni šlo za dr­žav­no po­moč, saj je bi­la NLB dr­žav­na in jo je dr­ža­va re­še­va­la kot njen la­stnik s svo­jim de­nar­jem. Ce­lo če bi spre­je­li tr­di­tev, da je šlo za dr­žav­no po­moč, je ta v na­spro­tju z eno­tnim tr­gom le, če se pre­je­mni­ku po­mo­či iz­bolj­ša po­lo­žaj na tr­gu; de­jan­sko se je z ome­ji­tva­mi po­slo­va­nja po­slab­šal, in če po­moč pri­za­de­ne dru­ge čla­ni­ce evro ob­mo­čja; ce­lo­tni slo­ven­ski ban­čni sis­tem pa je enak ti­so­čin­ki evr­ske­ga ban­čne­ga sis­te­ma. A kaj, ko na­ši po­ga­jal­ci ni­so pre­bra­li 107. in 108. čle­na Po­god­be o de­lo­va­nju EU, kjer vse to pi­še."

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.