En pEŠ že pla­čan

Cen­tra­li­za­ci­ja v slo­ven­ski ener­ge­ti­ki, eno­smer­ni de­nar­ni de­narn to­ko­vi in pri­za­de­va­nja po­li­ti­ke za vež­jo av­to­no­mi­jo Dra­vskih elek­trarn Ma­ri­bor

Vecer - - FRONT PAGE - Sreč­ko Klapš

Gle­de na to, da je na dnev­nem re­du da­na­šnje­ga sre­ča­nja po­slank in po­slan­cev Klu­ba 7 v Ma­ri­bo­ru tu­di pro­ble­ma­ti­ka Dra­vskih elek­trarn Ma­ri­bor (DEM), ana­li­zi­ra­mo te­žnje po cen­tra­li­za­ci­ji v slo­ven­ski ener­ge­ti­ki. Vpra­šu­je­mo se, ka­ko da­leč ali bli­zu je že za ja­nu­ar na­po­ve­da­na na­dalj­nja cen­tra­li­za­ci­ja. Raz­kri­va­mo, da je da­nes v DEM že 112 za­po­sle­nih manj, med­tem ko se je šte­vi­lo za­po­sle­nih na se­de­žu Hol­din­ga Slo­ven­ske elek­trar­ne (HSE) sko­raj po­tro­ji­lo. In da bo­ja­zen za­po­sle­nih v DEM za de­lov­na me­sta ni­ka­kor ni od­več. Le­tna po­ro­či­la obeh družb pa po­ka­že­jo, da je HSE po­str­gal že sto mi­li­jo­nov evrov ustvar­je­nih do­bič­kov, po­vr­hu so DEM še po­rok HSE za oko­li 217 mi­li­jo­nov evrov po­so­jil, ki jih je ta za­va­ro­val s pet­le­tno pro­i­zvo­dnjo ele­k­trič­ne ener­gi­je DEM.

Vi­ri bli­zu DEM opo­zar­ja­jo še na "iz­čr­pa­va­nje" pre­ko de­le­ža pri­spev­kov in kon­ce­sij, ki jih DEM pla­ču­je­jo na pro­daj­no ce­no, ki jo na tr­gu do­se­že HSE. Opo­zar­ja­jo še na opor- tu­ni­te­tno iz­gu­bo v raz­li­ki med kon­ce­sij­sko in stro­škov­no ce­no, ki naj bi do da­nes ob pred­po­stav­ki, da bi DEM sa­me pro­da­le ele­k­trič­no ener­gi­jo, že pre­se­gla mi­li­jar­do evrov. Če k te­mu pri­šte­je­mo še 80-mi­li­jon­ski la­stni­ški vlo­žek v druž­bo Hi­dro­e­lek­trar­ne na spo­dnji Sa­vi, pri­de­mo do kar 1,3 mi­li­jar­de evrov in ugo­to­vi­mo, da so DEM en TEŠ že pla­ča­le.

Gle­de na to, da je na dnev­nem re­du da­na­šnje­ga sre­ča­nja po­slank in po­slan­cev Klu­ba 7 v Ma­ri­bo­ru pod če­tr­to toč­ko dnev­ne­ga re­da tu­di pro­ble­ma­ti­ka Dra­vskih elek­trarn Ma­ri­bor (DEM), ana­li­zi­ra­mo te­žnje po cen­tra­li­za­ci­ji v slo­ven­ski ener­ge­ti­ki, de­nar­ne to­ko­ve in do­se­da­nja pri­za­de­va­nja po­li­ti­ke v re­gi­ji za ve­čjo av­to­no­mi­jo DEM.

Na­da­lje­va­nje cen­tra­li­za­ci­je v okvi­ru Hol­din­ga Slo­ven­ske elek­trar­ne (HSE), kjer da­leč naj­viš­ji da­vek pla­ču­je­jo DEM, na­po­ve­da­ne pred no­vim le­tom, je, kot ka­že, za zdaj na stand by. Z ja­nu­ar­jem na­mreč ni pri­šlo do pre­no­sa ka­dro­vske služ­be DEM iz Ma­ri­bo­ra v Lju­blja­no, prav ta­ko je še ne­ja­sna za apri­la na­po­ve­da­na se­li­tev prav­ne služ­be iz Obre­žne uli­ce ob Dra­vi. Oran­žno luč je po­tem, ko so na ogla­snih de­skah v DEM že ob­ja­vi­li ča­sov­ni­co pre­no­sa obeh služb v Lju­blja­no in za­po­sle­ne po­zi­va­li k zdra­vi me­ri str­pno­sti, kot ka­že, pri­žgal pr­vi nad­zor­nik HSE Mi­lan Pe­ro­vić. Vi­so­ka na­pe­tost na re­la­ci­ji Ma­ri­bor-Lju­blja­na pa je oči­tno pri­po­mo­gla tu­di k te­mu, da se

Sto­jan Ni­ko­lić, ki se je pro­sla­vil z ob­ve­zni­škim fi­a­skom, ta je HSE stal več de­set mi­li­jo­nov evrov več, kot bi bi­lo tre­ba, kljub pod­po­ri re­sor­ne mi­ni­stri­ce Alen­ke Bra­tu­šek (še) ni pre­se­lil v pi­sar­no ge­ne­ral­ne­ga di­rek­tor­ja, kjer za zdaj še se­di Ma­tjaž Ma­rovt.

V Dra­vskih elek­trar­nah več kot 112 za­po­sle­nih manj

A to po na­ših in­for­ma­ci­jah še ne po­me­ni, da pro­jekt zdru­že­va­nja po­slov­nih funk­cij in is­ka­nja si­ner­gij, kot cen­tra­li­za­ci­jo ime­nu­je­jo na HSE, mi­ru­je, saj naj bi si na se­de­žu DEM iz­me­nje­va­li klju­ke pred­stav­ni­ki sre­dnje­ga me­ne­džmen­ta HSE in ti­pa­li te­ren. Bo­ja­zen za­po­sle­nih v DEM, da bi se lah­ko šte­vi­lo de­lov­nih mest v Ma­ri­bo­ru še na­prej zmanj­še­va­lo, ta­ko ni od­več. Če je HSE imel le­ta 2001 "le" 48 za­po­sle­nih - če­prav je oče pre­no­sa se­de­ža ener­ge­ti­ke iz Ma­ri­bo­ra v Lju­blja­no Ja­nez Ko­pač le­ta 2001 de­jal, za­kaj to­li­ko hru­pa za tri do pet de­lov­nih mest -, jih ima da­nes že sko­raj tri­krat več (177 za­po­sle­nih), DEM pa za 112 ozi­ro­ma za tre­tji­no manj (224 za­po­sle­nih). Še bolj skrb vzbu­ja­jo­če je, da od­ha­ja­jo stro­kov­nja­ki, v za­dnjih še­stih le­tih pa v DEM ni­so za­po­sli­li no­be­ne­ga no­ve­ga.

Hkra­ti z upa­da­njem šte­vi­la za­po­sle­nih in ni­ža­njem stro­škov so ra­sli fi­nanč­ni ape­ti­ti HSE, ki jih pe­sti fi­nan­ci­ra­nje (pre)dra­ge na­lož­be v Ter­mo­e­lek­trar­no Šo­štanj. Tu­di in pred­vsem za­to se je v ča­su kon­tro­ver­zne­ga Bla­ža Ko­šo­ro­ka, ki je eno­smer­ni de­nar­ni tok v Lju­blja­no opra­vi­če­val s hol­din­ško so­li­dar­no­stjo, žu­pa­ne, ki so se te­mu ne­u­spe­šno upi­ra­li pa ozna­čil za lo­kal­ne še­ri­fe, ki naj skr­bi­jo za svo­je ran­če, pri­če­lo "ple­nje­nje" do­bič­kov DEM, ki je do la­ni pre­se­glo sto mi­li­jo­nov evrov. Po­vrh vse­ga so DEM še po­rok za oko­li 200 mi­li­jo­nov evrov po­so­jil HSE, ki jih je ta za­va­ro­val s pet­le­tno pro­i­zvo­dnjo ele­k­trič­ne ener­gi­je DEM.

Vi­ri bli­zu DEM opo­zar­ja­jo še na "iz­čr­pa­va­nje" pre­ko de­le­ža pri­spev­kov in kon­ce­sij, ki jih DEM pla­ču­je­jo na pro­daj­no ce­no, ki jo na tr­gu do­se­že HSE. Od le­ta 2001 naj bi se teh na­bra­lo za 140 mi­li­jo­nov evrov. Opo­zar­ja­jo še na opor­tu­ni­te­tno iz­gu­bo v raz­li­ki med kon­ce­sij­sko in stro­škov­no ce­no, ki naj bi v ena­kem ob­do­bju, ob pred­po­stav­ki, da bi DEM sa­me pro­da­le ele­k­trič­no ener­gi­jo na tr­gu, že pre­se­gla mi­li­jar­do evrov. DEM do­bi­jo na­mreč za me­ga­va­tno uro sku­paj z dav­kom med 18 in 20 evri, HSE kot po­sre­dnik pa jo na tr­gu pro­da med 45 in 55 evri. Če k te­mu pri­šte­je­mo še 80-mi­li­jon­ski la­stni­ški vlo­žek v druž­bo Hi­dro­e­lek­trar­ne na spo­dnji Sa­vi, pri­de­mo do kar 1,3 mi­li­jar­de evrov in ugo­to­vi­mo, da so DEM en TEŠ že pla­ča­le.

Ide­ja o se­li­tvi se­de­ža ni no­va, a ni ni­ko­li za­ži­ve­la

Ob tem ne mo­re­mo re­či, da so bi­li žu­pa­ni in po­li­ti­ki Po­drav­ja in Ko- ro­ške, kjer ener­gi­jo s po­mo­čjo vo­de pri­do­bi­va­jo že sto let, do te­ga brez­bri­žni. Ide­je in zah­te­ve o vr­ni­tvi se­de­ža HSE ozi­ro­ma ener­ge­ti­ke na­zaj v Ma­ri­bor ni­so no­ve, a žal te ni­ko­li ni­so do­ži­ve­le epi­lo­ga. Spo­mni­mo, da je te­da­nji ma­ri­bor­ski po­sla­nec SD Ma­te­vž Fran­gež sku­paj s po­slan­cem Lu­ko Ju­ri­jem ce­lo gla­so­val pro­ti dr­žav­ne­mu po­ro­štvu za TEŠ. Prav ta­ko je dvo­mil o nje­go­vem ren­ta­bil­nem po­slo­va­nju in se vpra­še­val, za­kaj mo­ra Po­drav­je vse­sko­zi le da­ja­ti in bi­ti ta­lec HSE. Ne­u­spe­šno je tu­di pre­dla­gal, da naj se Dra­vske elek­trar­ne iz­lo­či­jo iz HSE, saj da so ga hi­tro po­du­či­li, da to ni mo­go­če in da ta­ka ide­ja se­su­va slo­ven­sko ener­ge­ti­ko.

Uroš Pri­kl, nek­da­nji po­sla­nec De­su­sa, da­nes dr­žav­ni se­kre­tar v ka­bi­ne­tu pre­mi­e­ra Šar­ca, se je sku­paj s po­slan­ci re­gi­je iz prej­šnje­ga skli­ca prav ta­ko ne­u­spe­šno za­vze­mal za DEM. "Gle­de na to, da je bil v Ma­ri­bo­ru že se­dež slo­ven­ske­ga ele­k­tro­go­spo­dar­stva in da se naj­več hi­dro­e­ner­gi­je pro­i­zve­de na re­ki Dra­vi, bi bi­lo lo­gič­no, da bi bil se­dež HSE v Ma­ri­bo­ru. Pre­se­li­tev se­de­ža ne bi ime­la zgolj sim­bol­ne­ga po­me­na, tem­več bi bi­la eko­nom­sko več kot upra­vi­če­na, prav ta­ko pa bi ime­la mul­ti­pli­ka­tiv­ne učin­ke na ma­ri­bor­sko go­spo­dar­stvo. Žal ni­sem bil uspe­šen, saj sem bil de­le­žen pod­po­re zgolj s stra­ni po­slan­ke Bo­ja­ne Mur­šič in po­slan­ca Fran­ca Trč­ka, med­tem ko osta­li (tu­di) ma­ri­bor­ski po­slan­ci ni­so de­li­li mo­je­ga mne­nja," je po­ve­dal Pri­kl. Ti so bi­li v glav­nem iz vrst SMC, ki so se naj­ver­je­tne­je mo­ra­li po­dre­di­ti stran­kar­ski di­sci­pli­ni gle­de na to, da je bil HSE ta­krat v ro­kah te stran­ke.

Za za­u­sta­vi­tev cen­tra­li­za­ci­je in se­li­tev se­de­ža HSE v Ma­ri­bor se je de­cem­bra la­ni z jav­nim pi­smom ob­dra­vskim žu­pa­nom in po­slan­cem za­vzel tu­di lo­kal­ni od­bor Le­vi­ce Ma­ri­bor. Tu­di Vla­di­mir Še­ga, pred­se­dnik sve­ta de­lav­cev DEM in me­stni sve­tnik Le­vi­ce, se vpra­šu­je, ali ma­ri­bor­ska po­li­ti­ka sploh pre­po­zna­va po­men lo­ka­ci­je ener­get­ske­ga ste­bra v Ma­ri­bo­ru, ta­ko za re­gi­o­nal­ni ra­zvoj kot za go­spo­dar­stvo, ko­he­zi­jo in uni­ver­zo. "Bo­jim pa se, da ne zmo­re do­volj po­gu­ma, slo­žno­sti in od­loč­no­sti, kot jo pre­mo­re­jo po­slan­ci v pre­o­sta­lih re­gi­jah, kjer se le­po na­pa­ja­jo iz ba­ze­na in­ve­sti­cij­ske­ga po­ten­ci­a­la Dra­vskih elek­trarn Ma­ri­bor. Pri tem ni Lju­blja­na prav nič kri­va - vza­me­jo, kar jim pač da­mo na pla­denj."

Fo­to: Sa­šo BIZJAK

Do kdaj bo in­ve­sti­cij­ski po­ten­ci­al Dra­vskih elek­trarn na­pa­jal dru­ge re­gi­je?

Vla­di­mir Še­ga: "Ali ma­ri­bor­ska po­li­ti­ka pre­po­zna­va po­men ener­get­ske­ga ste­bra v Ma­ri­bo­ru, ta­ko za re­gi­o­nal­ni ra­zvoj kot za go­spo­dar­stvo?"

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.