Ci­gan, am­pak ka­ri­ki­ran

Ci­gan, am­pak naj­lep­ši, re­ži­ja Ivi­ca Bu­ljan, Dra­ma HNK Za­greb, go­sto­va­nje v Ve­li­ki dvo­ra­ni SNG Ma­ri­bor, 11. ja­nu­ar

Vecer - - Kultura -

eprav je ro­man Kri­sti­a­na No­va­ka Ci­gan, am­pak naj­lep­ši (Ci­ga­nin, ali naj­lep­ši) v po­pu­lar­ni per­cep­ci­ji po­stal "naj­lep­ša lju­be­zen­ska zgod­ba", je nje­go­vo ža­nr­sko iz­ho­di­šče kri­mi­nal­ka. Za raz­la­go osnov­ne­ga kri­mi­nal­ne­ga za­ple­ta pa ni bi­lo mo­go­če ve­li­ko čr­ta­ti, za­to je pri­stal na od­ru sko­raj ves zgod­be­ni kom­pleks, vključ­no z be­gun­sko pro­ble­ma­ti­ko. Ta­ko ši­ro­ka po­vr­ši­na ne do­pu­šča ve­li­ko po­glo­bi­tev, ven­dar jo dra­ma­ti­za­ci­ja Ivor­ja Mar­ti­nića vsaj za si­lo ohra­nja pred­vsem s po­na­vlja­jo­či­mi se mo­ti­vi stra­hov, ki pre­ži­jo na pro­ta­go­ni­ste, nje­nih, Mi­le­ni­nih "čo­ple­kih" v tre­bu­hu in nje­go­vih, San­di­je­vi paj­kih, ki ple­te­jo ni­ti v noč­nih mo­rah. Vse­e­no je ta­kšnih ni­ti bi­stve­no pre­ma­lo, da bi lah­ko No­va­kov re­a­li­zem po­stal ma­gi­čen, kot na ne­ki na­čin po­sta­ne v ro­ma­nu. Hkra­ti pa tu­di kri­mi­nal­na zgod­ba s skr­če­njem - če­tu­di se zdi na od­ru na tre­nut­ke raz­vle­če­na - po­sta­ne sko­raj pre­več mo­ra­lič­na, nje­na druž­be­na kri­tič­nost pre­več ser­vi­ra­na.

Vr­te­či se oder je ob več­pro­stor­skem do­ga­ja­nju se­ve­da lo­gi­stič­na re­ši­tev, ki pa no­si tu­di dru­ge di­men­zi­je. Ka­kor­ko­li se obr­ne, kjer­ko­li se usta­vi, je prav­za­prav enak, dom je pri Kur­dih, Ro­mih ali Me­dži­mur­cih ne­kaj bolj ali manj lič­no zbi­tih desk. Ka­kor­ko­li obr­ne­mo, ne mo­re­jo ube­ža­ti uso­di. Za­to med pri­zo­ri­šči ni re­zov, tem­več so pre­ha­ja­nja v vse sme­ri, za­to so ob vsa­ko­kra­tnem do­ga­jal­nem fo­ku­su na dru­gi stra­ni ste­ne ali ob stra­ni ves čas tu­di dru­gi ak­ter­ji in za­to je tu­di nji­ho­vo pre­ha­ja­nje med pri­zo­ri­šči (ve­či­no­ma) do­mi­šlje­no in flu­i­dno. To re­žij­sko in scen­sko do­bro ure­ja­nje odr­ske­ga pro­me­ta je ob iz­vr­stni igri ce­lo­tne­ga 25-član­ske­ga an­sam­bla z Ni­no Vi­o­lić kot Mi­le­no na če­lu ve­li­ka odli­ka upri­zo­ri­tve.

Am­pak to naj­brž ni to, kar de­la to upri­zo­ri­tev ta­ko po­pu­lar­no, da ne­neh­no pol­ni ma­tič­no dvo­ra­no in da je bil za­se­den tu­di za­dnji se­dež v Ve­li­ki dvo­ra­ni SNG Ma­ri­bor. Tu­di re­ak­ci­je ma­ri­bor­ske pu­bli­ke so po­ka­za­le, da je upri­zo­ri­tev ta­ko uspe­šna, ker je pre­nos za­pi­sa­ne­ga na oder v ve­li­ki me­ri tu­di spre­me­nil osnov­ni mo­dus spo­ro­či­la. Kar je v ro­ma­nu Iz­vr­stna Ni­na Vi­o­lić in mla­di Fi­lip Vi­do­vić, ki ji do­stoj­no pa­ri­ra re­snob­no ali ce­lo tra­gič­no, lah­ko po­sta­ne na od­ru ko­mič­no. Naj­prej se to zgo­di za­ra­di na­re­čja. Tran­skrip­ci­ja ne­knji­žne­ga je­zi­ka ote­žu­je bra­nje in jo lju­bi­jo sa­mo re­sni lju­bi­te­lji li­te­ra­tu­re, di­a­lekt na od­ru pa je star re­cept za iz­va­blja­nje sme­ha. Ko­li­kor lah­ko pre­so­dim, so igral­ci za­greb­ške Dra­me pri tem odlič­ni. Če se je me­dži­mur­skim in rom­skim je­zi­kov­nim le­gam sme­ja­la slo­ven­ska pu­bli­ka, si lah­ko pred­sta­vljam, ka­ko sme­šne mo­ra­jo bi­ti še­le hr­va­ške­mu ob­čin­stvu. Še ve­li­ko več za­slug za smeh kot di­a­lek­ti pa ima­jo - Ci­ga­ni. Tu­di tu je bil na de­lu po­do­ben trans­for­ma­cij­ski po­sto­pek kot pri je­zi­ku, h ka­ri­ki­ra­nju pa bi­stve­no pri­po­mo­re ko­stu­mo­gra­fi­ja. Pu­bli­ka re­zge­ta, ko ma­ti pro­ta­go­ni­sta San­di­ja sa­mo od­pre usta, če­prav žen­ska pač umi­ra in je tra­gič­na ju­na­ki­nja. Sve­tle dru­žin­ske pri­ho­dno­sti s pra­vo stra­nišč­no školj­ko in ce­lo lu­knjo pod njo so spro­ža­le sal­ve sme­ha, hi­hi­ta­nje pa mo­drost, da Ci­ga­ni kra­de­jo po ma­lem, do­mo­rod­ci pa na ve­li­ko. Za­ni­mi­vo je, da je tu­di na slo­ven­ski stra­ni me­je ob

Vpra­ša­nje Kaj je seks? bo za­zna­mo­va­lo le­to­šnji pr­vi ve­čer Fi­lo­zof­ske­ga te­a­tra v Hr­va­škem na­ro­dnem gle­da­li­šču (HNK, Hr­vat­sko na­ro­dno ka­za­li­šte) v Za­gre­bu. Pre­da­va­nju Alen­ke Zu­pan­čič o spol­no­sti bo sle­dil po­go­vor z ure­dni­kom Fi­lo­zof­ske­ga te­a­tra Sre­ćkom Hor­va­tom.

Kaj je seks? je na­slov za­dnje knji­ge Alen­ke Zu­pan­čič, ki je znan­stve­no de­lo ob­ja­vi­la la­ni pri ugle­dnem a mer i š kem z a l ožni­ku Mas­sa­c­hu­setts In­sti­tu­te of Te­ch­no­lo­gy (MIT Press). Na pod­la­gi iz­ho­dišč iz te­ks­tov fran­co­ske­ga fi­lo­zo­fa Ja­cque­sa La­ca­na fi­lo­zo­fi­nja "raz­i­sku­je spol­nost kot for­mu­la­ci­jo pro­ti­slov­ne re­snič­no­sti, ki je ni mo­žno ra­zu­me­ti brez ra­zu­me­va­nja psi­ho­a­na­li­tič­ne­ga kon­cep­ta ne­za­ve­dne­ga ter vlo­ge je­zi­ka v kon­struk­ci­ji re­snič­no­sti in tu­di sa­me spol­no­sti", so za­pi­sa­li v na­po­ve­di da­na­šnje­ga do­god­ka na sple­tni stra­ni za­greb­ške­ga HNK.

Alen­ka Zu­pan­čič je viš­ja znan­stve­na so­de­lav­ka in­šti­tu­ta za fi­lo­zo­fi­jo ZRC Sa­zu in je ena ključ­nih čla­nic zna­me­ni­te slo­ven­ske šo­le psi­ho­a­na­li­ze sku­paj s Sla­vo­jem Žiž­kom pre­no­su li­te­ra­tu­re v dru­ge me­di­je po­gna­la po­dob­na ste­re­o­ti­pna ro­man­tič­na po­do­ba Ro­mov, pri ka­te­ri gre ka­ri­ki­ra­nje z ro­ko v ro­ki z ide­a­li­za­ci­jo. Nad njo smo zlah­ka ogor­če­ni, am­pak dej­stvo je, da je to ven­dar­le edi­ni po­pu­lar­ni di­s­kurz, ki go­ji do Ro­mov sim­pa­ti­je, pa če­tu­di ta­ko, da jih sme­ši.

Gle­de na vse spre­mem­be, ki se zgo­di­jo pri pre­no­su li­te­rar­ne sno­vi na oder ( po­u­dar­je­no vlo­go ima pri tem pre­go­vor­no ci­gan­sko pi­sa­na ko­stu­mo­gra­fi­ja), je prav­za­prav re­ži­ser Ivi­ca Bu­ljan pre­cej do­bro dr­žal ni­ti v ro­kah, da upri­zo­ri­tev ohra­nja vsaj ne­kaj iz­vor­ne pro­blem­ske te­že. Mi­mo­gre­de, tu­di kri­mi­nal­ka na od­ru je stvar ža­nr­skih, bul­var­skih gle­da­lišč, v na­ši tra­di­ci­ji pa sploh sko­raj ne­znan­ka. V ka­te­ri ne­ko­me­dij­ski gle­da­li­ški stva­ri­tvi pa ima­mo na od­ru po­li­ci­ste, no? Tu­kaj pa so pov­sem re­sen fak­tor. Vse­e­no tu­di po ogle­du te upri­zo­ri­tve še bolj ča­ka­mo na film po No­va­ko­vem pr­vem ro­ma­nu, Čr­na ma­ti ze­mla. Res bo za­ni­mi­vo vi­de­ti, kaj lah­ko nje­go­vi li­te­ra­tu­ri vza­me in da ta me­dij. Alen­ka Zu­pan­čič

in Mla­de­nom Do­lar­jem, ki sta prav ta­ko že bi­la go­sta Fi­lo­zof­ske­ga te­a­tra. Žiž­ka pri­ča­ku­je­jo tu­di v le­to­šnjem pro­gra­mu, ko naj bi v Za­gre­bu upri­zo­ri­li sve­tov­no pre­mi­e­ro nje­go­ve An­ti­go­ne v re­ži­ji An­ge­le Ri­ch­ter.

Pro­jekt Fi­lo­zof­ski te­a­ter se je uve­lja­vil na Hr­va­škem kot pri­lju­blje­ni pro­gram, ki v naj­sta­rej­ši hr­va­ški gle­da­li­ški usta­no­vi uspe­šno po­ve­zu­je gle­da­li­šče in fi­lo­zo­fi­jo od le­ta 2014.

Fo­to: Ro­bert BALEN

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.