Oilyo yongeleka moSouth African ya palamena ovafita ovakwatinghonga
Reverend June Major okwa kala ta kondjifa a hala ku longwe ouyuki, oule womido 18, ta ti okwa li a kwatwa onghonga komufita mukwao.
Okwa kendabala ngaashi tashi dulika opo ongeleka yaAnglican kuumbuwana waAfrica i tameke nokuninga omakonaakono moshibofa shaye, naimwe i lili.
Mefiku 09 Aguste 2020, Rev Majorokwaliumwewomovakainhu ovo va leka ounghelo vavo koluumbo lodalate yaArchbishop moumbuwanhu waAfrica, Thabo Makgoba.
Pakuleka oudolombuluku vavo, ovakainhu otava holola omadilaadilo, ve li omhinge neenghatu odo ve wete inadi lixwa po tadi kufwa kongeleka mokukonaakona omakwato keenghono taa ning i lwa ovakwangeleka kov af i t a vovalumenhu.
“Ekondjo lange kali li omhinge nongeleka, ashike ondi li omhinge nomahepeko opaukashikekookanhu, nelyatelo pedu lovakainhu, tali ningwa kovalumenhu ovo alushe hava mono ovakainhu ovo ve na epuko, vo tava efa ovakwatinghonga ava va ye inava handukilwa.
Ashike eshi kashi fi oshikando shotete omufita Major ta holola omadilaadilo e na sha noshinima eshi.
‘Okwa li nde lilongekidila efyo’ Mo2016, Reverend Major okwa li eli dilika oikulya. Konima yeedula nhee, muJuli neudo, natango okwa li a tula mo ekangha lokulya, oshikando eshi a li e li moBishopscourt moCape Town, meumbo lopambelewa lomubiishi omukulunhu Archbi shop Makgoba.
“Onda li nde lilongekidila okufila pedu opo, kasha li ashike mouwa wange, ashike okukwafela keshe omukainhu nokaana oko ka anyenwa ouyuuki,” osho a lombwela oBBC.
She likolelela kouyelele wayandjwa kuReverend Mayor,
okwa li a ponokelwa mo2002, eshi kwa li ta talele po oseminali. Ta ti omufita umwe okwa li e ya monduda imwe i li moseminali noku mu ponokela.
“Onda li nda kondja naye ashike okwa li a ponda nge pofingo. Inandi dula okukuwa osheshi meumbo omu na ounona. Eshi a mana okwa li a dja mo monduda omo.
“Onda kala handi kakama ame nda mbadapala okudja opo. Okwa li a shike nda hala okufya. Onda li nda dengele kaume ketu umwe noku mu lombwelwa eshi sha ningwa po,” ta fatulula ngaho, ta weda ko kutya omuponokeli waye okwa li a lauka oshikando oshitivali nokwa li ashike a dja mo monduda eshi e mu lombwela kutya kaumwe kavo oku shi oshiponokela eshi.
Onghalamwenyoyokupwikikwa youmbada
Okudja poshiponokela osho sha ningwapwapitaeedula18,Reverend Major okwa ti onghalamwenyo yaye oya lundulukila kowii.
“Kaume umwe okwa li a tya oshinima eshi nashi kale ashike pokati ketu nomuponokeli wange okwa li a tya kutya itaka ninga vali oshinima sha fa opo. Onda li nda itavele oshe shi konima yeemwedi dinini ohatu ka dja meedoolopa da yooloka nonda li ndi wete handi ka kala nawa.” Konima yeedula mbali okudja opo, Rev Major okwa li a pula ongeleka i ninge omakonaakono moshinima osho.
Natango okwa li nda lombwelwa ndi mwene. Onda li nda itavela, nedilaadilo olo kutya onda li nda pumbwa okwaamena edina longeleka, oyo nda kala ndi hole neenghono. Omupya wa kula, okumwena oku okwa ka lolokifa nge. Rev Major ta ti okwa kala nokukala ha tu eedjodi dii, ye navali okwa kala noumbada okukala meenduda odo ihadi pate.
“Ihandi efa ovanhu va ehene popepi name, unene tuu ovalumenhu, osheshi onda li nda udifwa nai komunhu oo a li popepi name,” ta popi ngaho.
Ongeleka vati kai na oukwashili Rev Major okwa yandja ehokololo laye moshiwana konima eshi a li a uda ehokololo lomukainhu e mu shii a kwatwa onghonga, nedilaadilo kutya otaka tya po xwepo osho yo oku kamika oihakanwa ikwao i yandje nokulopota ovaponokeli vavo. Okwa li ya kopolifi a ka patulule oshibofa ashike osho inashi mu pa oiimati.
Okwa li a ya kongeleka netimaumbwile kutya ongeleka itai ka konaakona ashike ekwatonghonga laye, ashike otai ka konaakona vali oiningwanima imwe yomahepeko opaihulo.
Ta ti ongeleka oya li ye mu kwata komulungu, osho sha li she mu ningi a tule mo ekangha lokulya mo2016. Okudja opo, opo nee ongeleka ya ka makuka – mefiku laye etiheyali lekangha, elelo longeleka ola li la tya otali ka konaakona oinima ei. Rev Mayor okwa ti nande ongaho inapa ningwa sha.
Ongeleka otai ti kutya oye mu lombwela a ka pule opolifi i patulule omakonaakono. MuJuli, natango okwa li a tula mo ekangha lokulya, ta ti ongeleka oi li ouyuuki koshi.
“Odula oyo yotete nda tula mo ekangha lokulya, onda li nda kanifa oyuuyemo yange onga omuudifi. Onda li nda hala oku ka tameka oilonga imwe vali koAsutralia onghene onda li nda fiya po oilonga yange. Ashike onda li nda pumbwa ombaapila yepopilo opo ndi ka tameke oilonga ipe.
“Osho sha handukifa nge osheshi omubiishofi omukulunhu ha popi e li omhinge nomahepeko oukashikekookanhu, ashike omatomenho oo o eli fe nge monghalomomu ndi li eshi ongeleka ya mwena.