Ngoka a thikama muupresidente waGuinea ota yelekwa kuudemokoli
SHO Aaguinea taya tameke oku ya komahogololo ohela, oyendji oye na eikwato pomutima, oshoka omupresesidente omunamimvo 82 okwa tokola natango thikama momahogololo nonando moshilonga omwa kala omakuyunguto ogendji ga etwa ketokolo lye lyoku ulika ehalo okushuna koshipundi oshikando oshititatu.
Omahwahwameko omahogololo ngoka gakala kaageli momembepo ombwaanawa oga eta nokuli omatukano pokati komupresidente Apha Conde naangoka a hala koshipundi Cellou Dalein Diallo. Omakuyunguto ngoka ga tameke muKotoba omumvogali eta wo opo aakwashigwana oyendji ya kanithe oomwenyo dhawo moshilongo shoka shili muuninginino waAfrica.
MuMaalitsa numvo, Conte okwa kondjitha opo ekotampango li lundululwe ta ti shika otashi eta eputuko moshilongo. Ashike onkatu ndjoka yoku lundulula ekotampango, oye mu kwathele opo a vule oku kutha ombinga momahogololo oshikando oshititatu.
Shika osha landulwa koomwedi odhindji dhomakuyunguto gopapolitika moshilongo moshilongo shoka oshithigona moAfrica.
Conte okwa li a ningwa omupreside konima yethimbo ele sho a kala a itula mo miikwapolitika nokwa ningi omupresidente mo 2010, eta hogolululwa ishewe mo2015. Oongundu dhilwe dhopapilitika odha kala noku gandja uusama tadhi ti ota endele ko uuka kepangelo lyuukayamukulwa. Diallo, 68, ngoka oye ta kondjitha epangelo laConte ye okwali omupilime mepangelo lyaLansana Conte ngoka a li omukayamukulwa.
Omayipumomumwe oga kala taga tsikile unene tuu okuuka pethimbo lyomahogololo.
Kabinet Fofana ngoka e li omutalinawa nomudhindoli gwiikwapolitika moGuinea ota ti iikuyunguta oyi li kombinga yaConte ngoka a hala oku kala mombelewe uulethimbo ngaashi ta vulu omanga aakondjithi ye yah ala oku eta elunduluko.
“Omahogololongaka otaga ka kwatha Alpha Conte opo a vule oku pititha nawa oompangela dhe dhopapolitika, ashike Conte omukokele naashika otashi ka eta opo aahogololi ya kale inaye mu itula nawa,” Fafona ta ti.
Diallo okwa kala noku popya oshinima shika ta ti “inda moshipundi shevululuko nombili” kehe ethimbo ta ningi iigongi ye yopapilitika. Ashike omupresidente ngoka ha zala oshifuuli okwa kala noku ekelahi oohapu dhomukondjithi gwe nokwa kala ta ningi omahwahwameko oshilongo ashihe ta logitha edhakadhaka oku tuka kiitukulwa ayihe moshilongo moka ta ningi omahwahwameko.
Monakuziwa Conte okwa kala oshilyo shongundu yompilameno, moka kwali a itula mo, nopethimbo limwe okwali nokuli a pewa egeelo lyeso kepangelo lyomupresidente omukulu, omanga inaa ya koshipundi mo2010.
OkwaliadhengemoDiallomomahogololo e ta hogolululwa ishewe mo2015.
Minima oyindji, Conte okwa uvaneke oku yambula po eliko lyoshilongo shoka shina aantu oomilliona 13, okulwitha okulunga itapula noku sa oshimpuyu kutya aantu oyendji moshilongo otaya kala yena olusheno.
Omauvaneko ngoka okwega ningile nonale, sho a uvaneke kutya otaka yambula po eliko, noku eta opo Guinea a kale oshilongo oshinankondo paliko shalandula Nigeria muAfrica.
Ashike Aaguinea mboka ya yi moonkundathana naAFP oya hololo engwangwano omolwa onkalo yeliko moshilongo noshowo yopl it i k a . Oshikolonyekwalongo nale shaFrance shika oshi na eliko lyiikwamina ngaashi bauxite, iron, gold, sho oshowo omeya ga yela.
“Muule womumvo 10, Alpha Conte ina ninga po sha,” osho Aminata Barry, omunamimvo 36 ngoka eli oshilyo shongundu yompilameno a ti ta gwedha po ta ti oku shi owala okuninga omauvaneko.
Ashike Conte onkene ta tsikile okuyambidhidhwa koyendji mboka taya ti okwa hwepopeke eliko lyoshilongo. Oogongi ye yopapilitika ohayi kala omangungo gaantu, nopethimbo lyoogongi mpoka opo ha ekele hi omapyopyo yaamboka yeli ompinge napangelo lye.
“Nonande onakale muukokele, natango twe mu pumbwa opo a kwatele aagundjuka mboka yei oshigwana shokomongula,” oshi Sekou Diakate (47) ngoka e li omutseyiveta a ti, eithimbo lyoshigongi shali ko mEtitano.
“Otashi vulika keena we omatha palutu goku inyenga ngaashi a li nale, ashike uuluwi gwe nomadhiladhilo ge otaga longo nogaagundjuka,” osho Diakate ngoka omulanduli kamana waConte a ti.
Omahogololo ngaka otaga tetekele omahogololo ogendji ka ga tengenekwa ga kale ko kehulilo lyomvo nguka miilongo yomuuninginino gwaAfrica mwa katelwa Ivory Coast, Burkina Faso, Ghana naNiger.
Yimwe yomwaambyoka yatalika omeho miilongo ayihe mbika oyiifa owala naambyoka tayi inyengo moGuinea.
Oshiholelwa oshafaathana naashoka shomo Ivory Coast hoka Presidente Alassane Ouattara naye ta kutha ombinga oshikando oshititatu konima owala sho naye a lundulula ekotamango lyoshilongo, ndjoka naye lyemu pe oonkondo dhokushi galuka oshikando oshititatu.
Okuniwe nee uumbanda kutya esindano lyaaleli ngaashi ooConte otali yonagula omukalo ndjigilile gwuudemokoli moshitopoliwa.
Aantu yeli oomiliona 5.4 moGuinea oyi inyolotha taka hogolole nokwa tegelelwa opo iizemo yomahogololo itseyithwe muule womasiku omashona.
Edhingonoko lyomahogololo etiyali okwa tegelelwa lika ningwe momasiku 24 Novemba.