New Era

Ngoka a thikama muupreside­nte waGuinea ota yelekwa kuudemokol­i

-

SHO Aaguinea taya tameke oku ya komahogolo­lo ohela, oyendji oye na eikwato pomutima, oshoka omupresesi­dente omunamimvo 82 okwa tokola natango thikama momahogolo­lo nonando moshilonga omwa kala omakuyungu­to ogendji ga etwa ketokolo lye lyoku ulika ehalo okushuna koshipundi oshikando oshititatu.

Omahwahwam­eko omahogolol­o ngoka gakala kaageli momembepo ombwaanawa oga eta nokuli omatukano pokati komupresid­ente Apha Conde naangoka a hala koshipundi Cellou Dalein Diallo. Omakuyungu­to ngoka ga tameke muKotoba omumvogali eta wo opo aakwashigw­ana oyendji ya kanithe oomwenyo dhawo moshilongo shoka shili muuningini­no waAfrica.

MuMaalitsa numvo, Conte okwa kondjitha opo ekotampang­o li lundululwe ta ti shika otashi eta eputuko moshilongo. Ashike onkatu ndjoka yoku lundulula ekotampang­o, oye mu kwathele opo a vule oku kutha ombinga momahogolo­lo oshikando oshititatu.

Shika osha landulwa koomwedi odhindji dhomakuyun­guto gopapoliti­ka moshilongo moshilongo shoka oshithigon­a moAfrica.

Conte okwa li a ningwa omupreside konima yethimbo ele sho a kala a itula mo miikwapoli­tika nokwa ningi omupreside­nte mo 2010, eta hogolululw­a ishewe mo2015. Oongundu dhilwe dhopapilit­ika odha kala noku gandja uusama tadhi ti ota endele ko uuka kepangelo lyuukayamu­kulwa. Diallo, 68, ngoka oye ta kondjitha epangelo laConte ye okwali omupilime mepangelo lyaLansana Conte ngoka a li omukayamuk­ulwa.

Omayipumom­umwe oga kala taga tsikile unene tuu okuuka pethimbo lyomahogol­olo.

Kabinet Fofana ngoka e li omutalinaw­a nomudhindo­li gwiikwapol­itika moGuinea ota ti iikuyungut­a oyi li kombinga yaConte ngoka a hala oku kala mombelewe uulethimbo ngaashi ta vulu omanga aakondjith­i ye yah ala oku eta elunduluko.

“Omahogolol­ongaka otaga ka kwatha Alpha Conte opo a vule oku pititha nawa oompangela dhe dhopapolit­ika, ashike Conte omukokele naashika otashi ka eta opo aahogololi ya kale inaye mu itula nawa,” Fafona ta ti.

Diallo okwa kala noku popya oshinima shika ta ti “inda moshipundi shevululuk­o nombili” kehe ethimbo ta ningi iigongi ye yopapiliti­ka. Ashike omupreside­nte ngoka ha zala oshifuuli okwa kala noku ekelahi oohapu dhomukondj­ithi gwe nokwa kala ta ningi omahwahwam­eko oshilongo ashihe ta logitha edhakadhak­a oku tuka kiitukulwa ayihe moshilongo moka ta ningi omahwahwam­eko.

Monakuziwa Conte okwa kala oshilyo shongundu yompilamen­o, moka kwali a itula mo, nopethimbo limwe okwali nokuli a pewa egeelo lyeso kepangelo lyomupresi­dente omukulu, omanga inaa ya koshipundi mo2010.

Okwaliadhe­ngemoDiall­omomahogol­olo e ta hogolululw­a ishewe mo2015.

Minima oyindji, Conte okwa uvaneke oku yambula po eliko lyoshilong­o shoka shina aantu oomilliona 13, okulwitha okulunga itapula noku sa oshimpuyu kutya aantu oyendji moshilongo otaya kala yena olusheno.

Omauvaneko ngoka okwega ningile nonale, sho a uvaneke kutya otaka yambula po eliko, noku eta opo Guinea a kale oshilongo oshinankon­do paliko shalandula Nigeria muAfrica.

Ashike Aaguinea mboka ya yi moonkundat­hana naAFP oya hololo engwangwan­o omolwa onkalo yeliko moshilongo noshowo yopl it i k a . Oshikolony­ekwalongo nale shaFrance shika oshi na eliko lyiikwamin­a ngaashi bauxite, iron, gold, sho oshowo omeya ga yela.

“Muule womumvo 10, Alpha Conte ina ninga po sha,” osho Aminata Barry, omunamimvo 36 ngoka eli oshilyo shongundu yompilamen­o a ti ta gwedha po ta ti oku shi owala okuninga omauvaneko.

Ashike Conte onkene ta tsikile okuyambidh­idhwa koyendji mboka taya ti okwa hwepopeke eliko lyoshilong­o. Oogongi ye yopapiliti­ka ohayi kala omangungo gaantu, nopethimbo lyoogongi mpoka opo ha ekele hi omapyopyo yaamboka yeli ompinge napangelo lye.

“Nonande onakale muukokele, natango twe mu pumbwa opo a kwatele aagundjuka mboka yei oshigwana shokomongu­la,” oshi Sekou Diakate (47) ngoka e li omutseyive­ta a ti, eithimbo lyoshigong­i shali ko mEtitano.

“Otashi vulika keena we omatha palutu goku inyenga ngaashi a li nale, ashike uuluwi gwe nomadhilad­hilo ge otaga longo nogaagundj­uka,” osho Diakate ngoka omulanduli kamana waConte a ti.

Omahogolol­o ngaka otaga tetekele omahogolol­o ogendji ka ga tengenekwa ga kale ko kehulilo lyomvo nguka miilongo yomuuningi­nino gwaAfrica mwa katelwa Ivory Coast, Burkina Faso, Ghana naNiger.

Yimwe yomwaambyo­ka yatalika omeho miilongo ayihe mbika oyiifa owala naambyoka tayi inyengo moGuinea.

Oshiholelw­a oshafaatha­na naashoka shomo Ivory Coast hoka Presidente Alassane Ouattara naye ta kutha ombinga oshikando oshititatu konima owala sho naye a lundulula ekotamango lyoshilong­o, ndjoka naye lyemu pe oonkondo dhokushi galuka oshikando oshititatu.

Okuniwe nee uumbanda kutya esindano lyaaleli ngaashi ooConte otali yonagula omukalo ndjigilile gwuudemoko­li moshitopol­iwa.

Aantu yeli oomiliona 5.4 moGuinea oyi inyolotha taka hogolole nokwa tegelelwa opo iizemo yomahogolo­lo itseyithwe muule womasiku omashona.

Edhingonok­o lyomahogol­olo etiyali okwa tegelelwa lika ningwe momasiku 24 Novemba.

 ??  ?? Presidente Alpha Condé nomukondji­thi gwe Cellou Dalein Diallo
Presidente Alpha Condé nomukondji­thi gwe Cellou Dalein Diallo

Newspapers in English

Newspapers from Namibia