NCA ota longekidha aanafaalama ya tambule ko onkalo yombepo
Omukulutu gwoshikondo shilile po iilongwa mo yuunamapya, shedhina Ag r i cul t u r a l Produc t ion, Ex t ens i on and Engineering Services, muuministeli gwuunamapya, omeya netopolo lyevi, Mildred Kambinda okwa ti momumvo 2015 Namibia okwa tameke nuunafaalama tau ithanwa, Conservancy Agriculture (CA), mboka tawu kwathele oshigwana opo shi vule oku eta po sha nonando onkalo yombepo oyi kale ya lunduluka.
Sho a popi niikundaneki pe thimb o lyomutumb a t awi ithanwa Nat iona l Conservancy Agriculture Forum ( NCAF) mOshakati moshitopolwa shaShana Region mEtitano, Kambinda okwa ti oshinyangadhalwa shoCAotashi lalakanene opo aanafaalama ya tambule ko noku longa nawa, onando onkalo yombepo oyi kale ya lunduluka, tashi pittile moshikondo shedia National Conservation Agriculture (NCA). “Oshinima shoCA osha ikolelela kiinyangadhalwa itatu, mbyoka ya kwatela mo, oku ha piyanganeka evi noonkondo, uushosho tawu kalelele, nosho wo oku lundulula omahala goombuto nenge oku kuna oombuto dhomaludhi ga yooloka mumwe,” ta fatulula ye ta gwedha dha po ta ti oshinima shoCA oshi pu oku tulwa miilonga.
Kambinda ta ti konyala aanafaalama yeli 13 000 oyo taya talika opo ya tameke etulo miilonga yoCA, omanga oshikondo shoNCAF tashi tsikile oku konga iikwaniipangitho opo oshinyangadhalwa shika shi tulwe miilonga. Omunafaalama gumwe ngoka ha longo a itula mo, Maria Nangolo a yambukile koshitopolwa Ohangwena, okwa ti, okwa mona uuyelele wuna oshilongaokupitilamoCA,nokwa vula okudhewula aanafalama ooyakwawo yeli 48, naashika oshe mu kwathele wo oku mona onteyo yuunafaalama ompe, ndjoka tayi mu kwathele opo a lundulule omukalo omukulu gwuunafaalama.
“Paife otu uvite ko omukalo omupe gwuunafaalama mboka paife taw utu kwatha opo tum one eteyo lili nawa,” omunafaalama omukwawo ngoka a li ta kutha ombinga, Petrus Mathias a zile koshitukulwa shaKunene ta ti. Aanafaalama yomOshana, Ohangwena, Kunene, Kavango West osho woKavango East oya kutha ombinga momadhewulo ngaka ga ningwa koNCAF noga kutha omaziku gahamano, nogali ga ithana aanafaalama naantu yalwe mboka yena mo sha moshikondo shuunafaalama opo ta topolelathane ontseyondjoka ya mono oku pitila moCA. -Nampa