Nevarnosti zakona o varnosti
Hongkong Stalni komite ljudskega kongresa LR Kitajske je sprejel zakon o nacionalni varnosti
Stalni komite ljudskega kongresa LR Kitajske je včeraj soglasno sprejel zakon o nacionalni varnosti za Hongkong, o katerem so kitajski mediji zatrdili, da je »nov začetek« za nekdanjo britansko kolonijo in da ima že pred uveljavitvijo velik vpliv na hongkonško družbo. Zakon je še istega dne podpisal predsednik Xi Jinping.
Na kaj se nanaša zakon?
Podrobnosti v javnosti niso znane, iz uvodnikov partijskih glasil pa je mogoče razbrati, da bodo z zakonom preganjali politične aktiviste, o katerih je vodstvo v Pekingu prepričano, da delujejo za širjenje ameriškega vpliva v Hongkongu in poskuse spodkopavanja vsesplošne kitajske stabilnosti.
Zakon ima šest poglavij in 66 členov ter prepoveduje delovanje, katerega cilj so secesija, subverzija, terorizem in sodelovanje s tujimi silami, ki ogrožajo nacionalno varnost. Če je znano, da za ta dejanja ni predvidena smrtna kazen, je za vse storilce teh dejanj možna dosmrtna ječa. Po navedbah virov še vedno razpravljajo o retroaktivni uporabi zakona.
Kaj je stalni komite ljudskega kongresa?
To je stalno telo kitajske skupščine s 175 člani, ki spadajo v politično elito LR Kitajske. Medtem ko skoraj tri tisoč poslancev ljudskega kongresa zaseda samo enkrat na leto, je stalni komite dejaven vse leto in je pravzaprav srž zakonodajne oblasti v kitajskem enostrankarskem sistemu.
■ Zakaj je stalni komite ljudskega kongresa sprejel zakon, ki se nanaša na Hongkong?
Čeprav je zakon v nasprotju s temeljnim načelom »ena država – dva sistema«, ki bi moralo zagotavljati, da lahko hongkonške zakone sprejema izključno območni mini parlament, je kitajsko partijsko vodstvo vzelo zakon o varnosti v svoje roke, ker je ogorčeno zaradi lanskih večmesečnih množičnih protestov v nekdanji britanski koloniji, ki so preprečili sprejetje zakona o izročitvi osumljencev Kitajski. To je bil izziv tudi za avtoriteto partijskega in državnega voditelja Xi Jinpinga, ki stoji za hitrim in skrivnostnim sprejetjem zakona o nacionalni varnosti. S tem je dal
Hongkonžanom pa tudi vsem tujim državam vedeti, da svoboščine na celotnem ozemlju Kitajske – in v Hongkongu – določa izključno oblast v Pekingu.
■ Kako se bo na to odzvala EU?
»Mi nasprotujemo tej odločitvi,« je neposredno po vrhunskem videosrečanju z južnokorejskim predsednikom Mun Dže Inom na novinarski konferenci izjavil Charles Michel, predsednik evropskega sveta. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo vodstvo EU »namenilo veliko pozornosti odzivom« na to potezo LR Kitajske, o čemer prav zdaj razpravljajo z »mednarodnimi partnerji«.
■ Zakaj je avtonomija Hongkonga pomembna za EU?
V Hongkongu posluje več kot 2200 družb iz držav EU, okoli polovica ima to mesto za območno središče svojega azijskega poslovanja. Največkrat so to podjetja s področja financ, trgovine, logistike, gradbene industrije in prometa. Hongkong je tretje najpomembnejše območje za neposredne evropske naložbe. Vse to priča o tem, kako zelo so interesi EU povezani z nekdanjo britansko kolonijo.
Pregledno poslovanje in vladavina zakona sta odločilni načeli za uspešnost evropskih družb v Hongkongu, svoboda medijev, neodvisnost sodstva in avtonomija tamkajšnjih institucij pa so bili do zdaj temelj, na katerem so te vrednote ohranjali tudi po letu 1997, ko je 7,5-milijonsko mesto znova prišlo pod suvereniteto Kitajske.
Največji problem za evropske družbe je v tem, da bi lahko zakon o varnosti prizadel tudi njihove hongkonške partnerje, če bi jim dokazali, da so bili naklonjeni demokratično usmerjenim aktivistom. Še bolj bi jih moralo biti strah močne prisotnosti Pekinga v vseh segmentih odločanja, kar pomeni, da bi se lahko način poslovanja v Hongkongu postopoma poistovetil s tistim, ki ga Evropejci poznajo s kitajskih tal in na katerega vztrajno opozarjajo kot na velikansko oviro za tesnejše odnose s Kitajsko.
■ Kako se bodo na nov zakon odzvale ZDA?
ZDA bodo imele na vse to verjetno vrsto odgovorov, ena od nevarnosti, ki jo prinaša ta zakon, je dodatno poslabšanje odnosov Washingtona s Pekingom. State Department je takoj po sprejetju zakona ustavil nadzorovan izvoz vojaške opreme in visokotehnoloških izdelkov v Hongkong, poleg tega je pričakovati, da bo predsednik Donald Trump pospešil proces odprave posebnega trgovinskega statusa, ki ga je do zdaj uživala nekdanja britanska kolonija.
Bo Hongkong pod novim zakonom še imel avtonomijo?
Vodstvo v Pekingu si bo prizadevalo pokazati, da je avtonomija dišečega pristanišča neokrnjena pod pogojem, da v njem ne bo gnezda subverzivnih sil. Zlasti si bodo prizadevali za to, da bodo hongkonško avtonomijo ohranili na področju financ. Se bo pa zelo hitro pokazalo, ali je to uresničljivo.