V Afriki vuvuzele, Andres Iniesta in Valter Birsa
Deset let od finala SP 2010 Zadnje svetovno prvenstvo s Slovenci – Španci z eno najboljših ekip v zgodovini nogometne igre
Ljubljana – Junija je minilo desetletje od zadnje tekme slovenske nogometne reprezentance na velikem turnirju. Danes mineva natančno deset let od finala svetovnega prvenstva v Južni Afriki, v katerem je Španija z golom Andresa Inieste premagala Nizozemsko. To je bil eden najboljših mundialov doslej, ki ga je nemara prekašal le naslednji turnir v Braziliji 2014.
Jernej Suhadolnik
Kompleksen projekt tedanjega predsednika Fife Seppa Blaterja je bil uspešen, Južna Afrika je dobila enomesečni spektakel brez primere, vlada pa je temeljito posodobila cestno-prometno infrastrukturo, letališča in pripadajoče objekte. Šampionat je v razrvano državo, ki iz leta v leto s težavo išče skupno pot za nadaljnji razvoj po koncu apartheida, pritegnil 310.000 nogometnih turistov, številne tudi pozneje.
Tudi na igriščih v velikosti 105 x 68 metrov je bilo živahno. Slovenska odprava se je vrnila domov z mešanimi občutki; po uvodni zmagi z Alžirijo (1:0; Koren) in spektakularnem remiju z ZDA (2:2; Birsa,
Ljubijankić) so se selekciji Matjaža Keka skozi šivankino uho izmuznili Angleži (0:1), ob tem je šlo tudi na drugi tekmi zadnjega kola med ZDA in Alžirijo narobe prav vse. Kek je tedaj pojasnil opravljeno v Afriki na zanimiv način, potem ko smo ga vprašali, ali si ni zastavila Slovenija preveč ambicioznega cilja?
Kek: Kot alpinisti na Himalaji »Mislim, da ne. Nisem o napredovanju govoril le jaz, igralci so prav tako verjeli v osmino inala. Kar zadeva cilj – oziroma bolje rečeno željo –, ga nismo uresničili. Toda nismo merili previsoko. Saj ne moremo iti tja z namenom, da bomo simpatični Slovenci, ki želijo osvojiti točko in se vrniti domov. Tja smo šli kot alpinisti na Himalajo, ki želijo osvojiti vrh, a so se morali zaradi slabega vremena vrniti v bazo in čakajo na novo priložnost,« je zatrdil Kek.
Mariborčan je med fante porazdelil naslednjo minutažo v tekmah z Alžirijo (95 minut), ZDA (96) in Anglijo (93): S. Handanović, Brečko, Cesar, Šuler, Jokić, Koren in Novakovič po 284 minut, Radosavljević 276, Kirm 267, Birsa 264, Ljubijankić 187, Dedić 104, Pečnik 30, Matavž 14, Komac 8.
Najvišjo povprečno oceno na prvenstvu smo namenili vratarju Samirju Handanoviću (7,33), za njim so se zvrstili Mišo Brečko (7), Valter Birsa (6,83) in Robert Koren (6,67). Handanović je storil eno večjo napako ob prodoru Landona Donovana, hitrejša kot Brečko (28 km/h) sta bila le Donovan (30,31 km/h) in Findley (30,13 km/h). Birsa je z velemojstrskim golom proti Američanom nase opozoril ves svet; časnik Guardian je njegov gol uvrstil med desetih najlepših na turnirju. Koren je izgubil več žog kot na vrhuncu kvaliikacij, toda opravka je imel z imeni, kakršna so Lampard, Barry, Gerrard in Bradley, med vsemi našimi je pretekel največ (33,24 km).
Velemojstri tiki-taka igre Južne Afrike 2010 niso zaznamovali le vuvuzele, ob katerih smo se počutili kot v čebeljem panju, Valter Birsa in odlični slovenski navijači. Tam sta bila tudi Diego Forlan in Andres Iniesta … Prvi je odigral fantastičen turnir in smo ga zasluženo izbrali za najboljšega igralca mundiala – kdo ve, kako bi se končal inale, če bi sodniki v polinalu v oranžno obarvanem Cape Townu
Urugvajcem dovolili premagati Nizozemsko …
Zgodovinski naslov svetovnega prvaka je zasluženo pripadel mojstrom tiki-taka igre Špancem. Spremljali smo eno najboljših re
Foto Tomi Lombar prezentanc v 90-letni zgodovini svetovnih prvenstev, ki je ozaljšala špansko vitrino tudi z zmagama na EP 2008 in 2012. Ni bilo čudno, da je bilo v enajsterici turnirja šest Špancev (4-4-2): Casillas (Špa);
Ramos, Puyol (oba Špa), Maicon (Bra), Lahm (Nemčija); Iniesta, Xavi (oba Španija), Schweinsteiger (Nem), Sneijder (Niz); Forlan (Uru), Villa (Špa); selektor; Del Bosque (Špa).