Začetek gradnje osi med severom in jugom
Tretja razvojna os Po 16 letih od odločitve za hitro cesto bodo jutri zasadili prvo lopato, zadnja je še zelo oddaljena
Ljubljana – Družba za avtoceste bo jutri v delo prvega sklopa tretje razvojne osi uvedla konzorcij Kolektor CPG, Voc in novomeški CGP. S tem se po 16 letih od politične odločitve za hitro cesto, ki naj bi nekoč povezala sever in jug Slovenije, začenja njena gradnja. Kdaj se bo začela gradnja preostalih odsekov, še ni gotovo. »Tretja razvojna os je svoj rojstni list in domovinsko pravico uradno dobila leta 2004, ko je državni zbor sprejel resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtocest, vanjo pa je bila v dodatnem programu vključena tudi tretja razvojna os,« je spomnil Gregor Ficko, direktor gradbene zbornice na GZS.
Gradnja prometnice – izvajalec bo v delo uveden jutri, uradno bodo prvo lopato zasadili v četrtek – se začenja pri najmanjšem sklopu v Gaberkah. Odprto je še eno javno naročilo za del trase na Koroškem, v enem mesecu bosta predvidoma objavljeni še dve naročili za sklopa pri Velenju, pravijo na Darsu. Dars zaradi pritožbe civilne iniciative še ni pridobil gradbenega dovoljenja za del južne trase okoli Novega mesta. »Za ta del imamo zagotovljenih 40 milijonov evrov evropskih sredstev, a nam zmanjkuje časa, da bi gradnjo začeli in sredstva počrpali,« je opozoril minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Celotna projektna dokumentacija, gradbena dovoljenja, zemljišča niso pridobljena niti za druge odseke ali pa ti sploh še niso umeščeni v prostor. V srednjem delu tretje razvojne osi pa sploh še ni znano, kje naj bi ta potekala.
Ljubljana – Gradbeništvo kot sistemska panoga pričakuje tako od države kot tudi od naročnika, da bosta zagotovila optimalne pogoje za izvajanje del tudi na drugih odsekih trase, tako zaradi potreb prebivalstva koroške in šaleške regije kot tudi zaradi prispevka k BDP države, poziva Gregor Ficko z Gospodarske zbornice Slovenije. za promet decembra pogovarjal, kako tretjo os navezati na avstrijsko cestno omrežje. Matic Tasič, predsednik odbora za gradnjo tretje osi na Koroškem, pravi: »To bo treba storiti čez Holmec do komaj nekaj kilometrov oddaljenega Pliberka. Avstrijci so že razširili križišče nad železnico pred Pliberkom. Ta potrebuje le še obvoznico, ki bo promet speljala v smeri proti avtocesti pri Grebinju.«
Največ neznank na srednjem delu
Na srednjem delu med Celjem in Novim mestom še ni končan niti postopek priprave državnega prostorskega načrta. Dopolnjena študija različic in okoljsko poročilo sta bila razgrnjena in predstavljena v vseh občinah pred štirimi leti. Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da je treba na podlagi pripomb in predlogov ter pridobljenih mnenj nosilcev urejanja prostora okoljsko poročilo dopolniti. »Zaradi usklajevanj in izdelave dodatnih strokovnih podlag časovnice trenutno še ni mogoče predvideti,« pojasnjujejo. Vrtovec pa pravi, da še pripravljajo študije variant, kje bo cesta potekala.
Pritožba zamaknila začetek na jugu
Vladni državni prostorski načrti so na tem delu sprejeti za odseka od Novega mesta do priključka Osredek ter naprej do Malin. Dars vodi približno sto milijonov evrov vredno javno naročilo za del trase okoli Novega mesta, a ker je bila civilna iniciativa uspešna v tožbi na upravnem sodišču in ker Dars tako še ni pridobil gradbenega dovoljenja, je začetek del na tem odseku negotov. V Beli krajini gre en krak do Metlike in hrvaške meje, drugi do Črnomlja. Vrtovec je napovedal, da bo vlada v kratkem sprejela resolucijo, s katero bodo z direkcije za infrastrukturo na Dars prenesli traso hitre ceste od Gorjancev proti Metliki in Črnomlju.
Na Dolenjskem in v Beli krajini gradnjo južnega dela tretje razvojne osi razumejo kot ključni razvojni projekt za Novo mesto in širšo jugovzhodno Slovenijo, še posebno slabo dostopno Belo krajino. Novomeški župan Gregor Macedoni poudarja, da regija podpira prizadevanja Darsa za gradnjo »novomeške« trase in tudi nadaljnja prizadevanja na »belokranjski« relaciji. Macedoni podpira čimprejšnji začetek gradnje mimo Novega mesta, s tem, da bo mestna občina zagotovila ukrepe, s katerimi bodo ublažili posledice gradnje na promet znotraj mesta.
Da je gradnja tretje razvojne osi vitalnega pomena za Belo krajino ocenjuje tudi črnomaljski župan Andrej Kavšek, ki pa dodaja, da pozabljamo, da je ta prometnica še pomembnejša, saj »z južnim krakom rešujemo tudi tranzitni koridor v Bosno, ki zdaj poteka čez Gorjance«. Vozniki tovornjakov, ki se radi izognejo avtocestam in mejnemu prehodu Obrežje, za pot v Bosno in nazaj uporabljajo mejni prehod Metlika. »Zato moramo rešiti tudi promet skozi Metliko,« pravi Kavšek. Prizadevajo si, da bi hkrati z gradnjo belokranjskega dela tretje razvojne osi oziroma že pred tem zgradili tudi obvoznico za Metliko in bi se tovornjaki izognili občinskemu središču. Kavšek upa, da bo projekt tretje razvojne osi potekal po načrtih in bo po sprejetju zakona še letos pridobljeno gradbeno dovoljenje. Tako bi država prihodnje leto lahko začela gradnjo te – v celoti, s severa na jug – pomembne prometnice.