Festival slovenskega filma
23. festival slovenskega filma Šestih pomembnih nagrad žirija ni podelila
V težkem letu za film, ko bera zaradi nedokončanih filmov na festivalu ni bila reprezentativna, žirija nekaterih nagrad ni podelila.
Na tako rekoč simboličnem mestu, v Veliki dvorani hotela Union, kjer je bil nekoč kino, so sinoči podelili nagrade 23. festivala slovenskega filma. V težkem letu za film, ko bera zaradi nedokončanih filmov na festivalu ni bila reprezentativna, se je žirija odločila, da nekatere med pomembnejšimi nagradami ne bo podelila. Žirija, v kateri so sedeli predsedujoči ilmski kritik Matic Majcen, režiser Siniša Gačić, režiserka Katja Colja, teoretičarka Polona Petek in igralka Maja Sever, je imela letos zares nehvaležno in težko nalogo. »Ponavadi je naloga članov žirije, da izberejo odlične ilme med dobrimi, tokrat pa je bila situacija drugačna, ker je bilo vnaprej jasno, da je selekcija močno okrnjena. Tako smo se ukvarjali z nenavadnimi dilemami in vprašanji, saj v nekaterih kategorijah, na primer za glavno žensko vlogo, sploh ni bilo ilmov, ki bi tako vlogo imeli. Pogosto smo se spraševali tudi, kakšna sta sploh vrednost in namen vesne kot najbolj prestižne ilmske nagrade v slovenskem prostoru. Ali ima nagrada smisel, če v določeni kategoriji tekmuje ‘samo en ilm’. Po drugi strani pa smo se spraševali, ali je prav, da ilmarji, ki so dokončali ilme, plačujejo ceno dane situacije,« je za Delo povedal Matic Majcen. Debate članov žirije so bile žgoče in odločitve niso sprejeli soglasno. Glasovanje je na koncu odločilo, da v letu 2020 ne podelijo glavne nagrade, torej vesne za najboljši ilm festivala, niti za najboljši animirani ilm, režijo, scenarij, najboljšo glavno žensko vlogo in masko.
Najboljša celovečerec in dokumentarec
Sklepni večer se je začel s podelitvijo Badjurove nagrade Konradu Koniju Steinbacherju za življenjsko delo na področju animiranega ilma in ilmske vzgoje, ob čemer se je komisija spomnila vseh njegovih dosežkov, ki so bili med festivalom na ogled tudi prek videa na zahtevo. V Unionski dvorani pa smo si ogledali tudi njegov najnovejši 13-minutni ilm Legenda o srečnem hribu, ki ga je končal letos.
Za najboljši igrani celovečerec 23. FSF je obveljal Ne pozabi dihati v režiji Martina Turka, ki se je žanra mladinskega ilma lotil z namenom, da bi pripoved za mlade povzdignil na raven avtorskega ilma – kar mu je tudi uspelo, je menila žirija. Vesno je za delo pri tem ilmu prejel tudi direktor fotograije Radislav Jovanov - Gonzo, ki je, kot je poudarila žirija, v pridušenih barvah in z zadržanostjo senzibilno podčrtal silovita, a prikrita čustva in občutljive vezi med bratoma.
Najboljši dokumentarni ilm v številčni konkurenci letos je postal Antigona – kako si upamo! v režiji Janija Severja. Žirija je pozdravila njegovo ambicioznost in formalno ter intelektualno kompleksnost, s katero so se ustvarjalci velikopotezno lotili tem, ki segajo onkraj naših meja. Igralec Primož Bezjak, ki v igranem delu upodobi Kreona, je prejel vesno za glavno moško vlogo. Antični lik v sodobni različici upodobi z načrtno arhaičnostjo, je povedala žirija, »njegova hipnotična prezenca pa doživi vrhunec v kadru, v katerem se skozi kamero neizprosno zazre v Antigono, a hkrati tudi v oči in dušo gledalca, in ga prisili, da preizpraša svoj odnos do sveta, v katerem živimo«. Antigona je dobila tudi vesno za montažo (Miloš Kalusek) in nagrado društva slovenskih ilmskih publicistov Fipresci.
Presežni prispevki v koprodukcijah
Najboljša igralka v stranski vlogi je postala Katarina Čas, ki je v slovensko-italijanski koprodukciji Paradise – novo življenje v tujem jeziku odigrala Klavdijo in kljub minimalističnemu igralskemu izrazu ustvarila polnokrven ženski lik. Svoje delo sta v tem tragikomičnem ilmu, ki ga je režiral tržaški režiser Davide del Degan, najbolje opravila tudi scenograf Niko Novak in kostumografka Polonca Valentinčič.
Gojmir Lešnjak je prejel vesno za najboljšega igralca v stranski vlogi v ilmu Košarkar naj bo 2. »Z disciplinirano natančnostjo odmerja poante gegov in, čeprav gre za stransko vlogo, prepričljivo odigra ves spekter čustev, od zlobe in maščevalnosti do naklonjenosti glavnim junakom, ter tako znova potrdi, da ni velikih in malih vlog,« je poudarila žirija. Najboljšo izvirno glasbo je ustvaril Marjan Šijanec v koprodukcijskem dokumentarnem ilmu Vzorno vedenje, ki govori o obsojencih na smrt. »Glasba v gledalcu vzbuja tesnobo ob soočenju z morilci, dramaturško stopnjuje napetost pripovedi, s svojim crescendom pa proti koncu sproži v nas celo odpuščanje,« je menila žirija. Drama Sadeži pozabe Grka Hristosa Nikuja, ki je premiero doživela na beneškem ilmskem festivalu, je zmagala v svoji sekciji med devetimi manjšinskimi koprodukcijami. S sodelovanjem pri tem ilmu je Slovenija postala del tako imenovanega »grškega čudnega vala«. Nagrajena sta bila Sašo Kalan in Tom Lemajič, ki sta z zvočno podobo ilm dopolnila »na ravni onkraj besed in fotograije ter tako pomembno zaokrožila vrhunsko ilmsko pripoved«.
• Žirija ni podelila vesne za najboljši film leta, animirani film, režijo, scenarij, glavno žensko vlogo in masko.
• Štiri nagrade za Severjevo Antigono po navdihu Žižkove drame.
• Nagradili slovenske prispevke v manjšinskih koprodukcijah.