Sodna saga koprskih znanstvenih ustanov
Tožbe Štiri leta po ločitvi Univerza na Primorskem in Znanstvenoraziskovalno središče Koper še nista uredila razmerij
Koper – Nesoglasja med Univerzo na Primorskem (UP) in Znanstvenoraziskovalnim središčem (ZRS) Koper, ki sta se razšla leta 2016, še rešujejo pred sodiščem. Gre za 175.000 evrov zadržanega nakazila, upravljanje akademskih optičnih omrežij in tožbe profesorjev za nadomestilo plač. Edini koprski znanstveni ustanovi tudi ne sodelujeta.
Na koprskem okrožnem sodišču čaka na obravnavo tožba ZRS Koper proti UP, o kateri je direktor ZRS Rado Pišot dejal, da je po njihovem mnenju univerza neupravičeno zadržala 175.000 evrov na svojem računu. »Univerza nam je v času, ko je ZRS izstopil iz njenega članstva in je že bil ustanovljen kot samostojna pravna oseba povzročila škodo, ki se je izkazovala kot razlika med obveznostmi in terjatvami obeh zavodov,« je povedal. Na UP pa so v zvezi s tožbo dejali, da ZRS ne spoštuje določil pogodbe o prenosu razmerij, ki so jo sklenili ob ločitvi obeh ustanov pred štirimi leti. Narok za obravnavo tožbe je bil razpisan pred dnevi, a so ga zaradi čakanja na mnenje izvedenca inančne stroke prenesli v januar prihodnje leto.
Poleg tožb še težave oljkarskega inštituta
Druga še nerešena zadeva, ki čaka na sodni epilog, je upravljanje akademskega optičnega omrežja, ki povezuje več izobraževalnih ustanov, tudi šole in knjižnico, v starem mestnem jedru Kopra. V tem primeru UP toži ZRS in se enako sklicuje na prej omenjeno pogodbo o prenosu razmerij, ki ne vključuje tudi vprašanja akademskega omrežja.
Na koprskem delovnem sodišču so se zvrstile tudi tožbe 17 profesorjev, ki so se končale z različnimi izidi, odvisno od njihovih pogodb in naknadnih poravnav. UP je namreč odpovedala pogodbe z vsemi profesorji, ki so želeli nadaljevati svoje delo tudi na ZRS. Sodišče se je sicer pravnomočno opredelilo, da ločitev ustanov ne bi smela posegati v posamezna delovna razmerja, zato je profesorjem dosodilo odškodnino. Nekateri zdaj od UP na vrhovnem sodišču zahtevajo še izplačilo plač za nazaj.
Razhod z UP pa je močno prizadel delovanje inštituta za oljkarstvo in akreditirano dejavnost njihovega laboratorija za oljčno olje, ki se je odločil ostati v ZRS, njihovi novi prostori in oprema pa so z delitveno bilanco prešli v last univerze. Naknadno jih je prizadel še požar, od katerega so sicer minila že tri leta, a prostorov, ki so jih zgradili z namenskim evropskim denarjem, vse od takrat niso mogli uporabljati. UP jih namerava po obnovi uporabiti za druge dejavnosti.
Sodelovanja med ustanovama ni
Spor med UP in ZRS se je zgodil, ko je univerzo vodil rektor Dragan Marušič, ZRS pa – kot tudi zdaj – Rado Pišot. Zadnji je bil tudi Marušičev protikandidat za rektorja v prejšnjem mandatu. ZRS in UP se od takrat nista mogla dogovoriti, četudi je Marušiča lani na čelu UP nadomestila Klavdija Kutnar. Nova rektorica je bila sicer tesna Marušičeva sodelavka, saj ga je že pred tem nasledila kot dekanja fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Famnit). »Sodelujemo z vsemi slovenskimi znanstvenimi in drugimi ustanovami. Prepričan sem, da se bo tudi odnos z UP v prihodnje spremenil, saj sta obe instituciji generično povezani,« je zagotovil Pišot. Na UP pa so le potrdili, da institucionalnega sodelovanja med obema ustanovama ni.