Po učenju od zibelke do groba v evropskem povprečju
Neformalno izobraževanje Najstarejši udeleženci pri nas so po podatkih Sursa stari več kot 90 let
Ljubljana – Po neformalnem izobraževanju se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, kažejo podatki statističnega urada (Sursa). Prednjačijo Finska, Danska in Estonija, na repu pa so Hrvaška, Bolgarija in Romunija. V neformalno izobraževanje je bilo lani pri nas vključenih 6,4 odstotka prebivalcev, starih od 15 do 64 let, kar je za odstotno točko več kot pred petimi leti.
Andreja Žibret Ifko
Po podatkih, ki jih Surs predstavlja ob koncu letošnjih Tednov vseživljenjskega izobraževanja, ki so potekali že petindvajsetič, prireja in usklajuje pa jih Andragoški center Slovenije v sodelovanju s številnimi ustanovami, skupinami in posamezniki po vsej državi in v zamejstvu, je bilo med prebivalci, ki so se neformalno izobraževali, 73 odstotkov delovno aktivnih. Zaradi potreb dela se jih je izobraževalo 57 odstotkov in zaradi osebnega razvoja in interesa 43 odstotkov.
Med mladimi več moških, med starejšimi več žensk
Vseživljenjsko učenje ni nov pojem, saj se v političnih debatah pojavlja že vrsto let, ugotavljajo na Sursu. Obsega vse učenje »od zibelke do groba«. Poleg tega, da ohranja in izpopolnjuje znanje, pridobljeno za opravljanje poklica, tudi vzdržuje in nadgrajuje vse človekove sposobnosti, interese in spoznanja.
Na vprašanje, kdaj se nehamo učiti, najbolj zgovorno odgovarjajo podatki Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. V šolskem letu 2018/19, pred koronavirusom, je bilo v njene programe vključenih 15.009 študentov, delovalo pa je 1231 učnih skupin. Za udeležence so bili najbolj zanimivi programi, povezani z večdisciplinarnim spoznavanjem lokalnega okolja, varovanjem zdravja, umetniškim izražanjem in jeziki. Prevladovale so ženske, moških je bila le desetina. Najstarejši udeleženci so bili stari več kot 90 let.
Med vključenimi v neformalno izobraževanje v Sloveniji je bilo največ starih od 35 do 44 let (27 odstotkov). Na splošno je bilo nekoliko več žensk (56 odstotkov). Vendar so v starostni skupini od 15 do 34 let prevladovali moški, med starimi od 45 do 64 let pa ženske. Na željo po izobraževanju pomembno vpliva že dosežena izobrazba. Kar 52 odstotkov neformalnih učencev ima terciarno izobrazbo, 37 odstotkov srednješolsko ter samo 11 odstotkov osnovnošolsko ali nižjo.
Selitev na splet
Na Sursu tudi ugotavljajo, da čedalje več izobraževanja poteka po spletu, formalnega in neformalnega. To pomeni, da je postalo zelo pomembno, kako so naša gospodinjstva opremljena z računalniško opremo in koliko smo računalniško opismenjeni. Dostop do interneta je imelo lani več kot 650.000 gospodinjstev, kar je 89 odstotkov vseh, v katerih je živela vsaj ena oseba, stara od 16 do 74 let. Lani je internet za namene izobraževanja uporabljalo 23 odstotkov prebivalcev v prej omenjeni starostni skupini. Od teh se jih je pet odstotkov udeležilo spletnega tečaja ali je internet uporabljalo za komuniciranje s predavatelji ali študenti, petina pa je uporabljala spletno gradivo.
• V šolskem letu 2018/19 je bilo v programe SUTŽO vključenih 15.009 študentov.
• Na željo po izobraževanju pomembno vpliva že dosežena izobrazba.
• Čedalje bolj pomembno postaja, kako smo računalniško opismenjeni.