Bo država plačala za stečaj T-2?
Družba T-2 in njegovi lastniki zahtevajo dobrih 54 milijonov evrov, saj zatrjujejo nezakonitost stečajnega postopka.
Ljubljana – Zaradi stečaja družbe T-2, ki se je vlekel nekaj let, dokler ustavno sodišče marca pred tremi leti ni dokončno odločilo v korist telekomunikacijskega distributerja, bi utegnila država plačati odškodnino. Po naših podatkih so namreč družbe T-2, d. o. o., Garnol, d. o. o., in Gratel, d. o. o., zoper Republiko Slovenijo vložile tožbo za večdesetmilijonsko odškodnino zaradi škode, ki da so jo utrpele zaradi – glede na odločbo ustavnih sodnikov – očitno napačnih odločitev rednih sodišč.
Kot so nam potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču, je bila tožba vložena 19. junija. »Zadeva je trenutno v triaži in bo po opravljenih postopkih dodeljena sodniku v delo.« Tožniki s tožbo od države zahtevajo 54.668.773 evrov, kolikor so prepričani, da imajo škode zaradi odločitev sodišč.
Na državnem odvetništvu so nam potrdili, da tožnice zatrjujejo protipravno ravnanje države zaradi nezakonitega začetka in vodenja stečajnega postopka zoper T-2 ter zahtevajo plačilo odškodnine. Kot dodajajo, poskus mirne rešitve spora ni bil uspešen, kaj več pa niso bili pripravljeni razkriti. »Ker gre za odprt sodni postopek, na druga vprašanja v tej fazi ne moremo odgovoriti,« so odgovorili na vprašanje, kakšno je stališče države na tožbene očitke.
Spomnimo, da zgodba okrog stečaja telekomunikacijskega operaterja T-2 sega v leto 2009, ko so se pojavili prvi predlogi upnikov za začetek stečaja. T-2 je nato pristal v prisilni poravnavi, zgodba o začetkih in prekinitvah stečaja pa se je vlekla več let.
Stečaj T-2 so leta 2014 zahtevali upniki z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) na čelu predvsem zaradi neizpolnjevanja zavez iz načrta finančnega prestrukturiranja in prepričanja, da bo stečaj omogočil boljše poplačilo terjatev do T-2. Družba Garnol, večinska lastnica, je vztrajala pri stališču, da za stečaj ne obstajajo ekonomski razlogi, saj je družba solventna in posluje z dobičkom, svoje obveznosti do upnikov pa lahko glede na dolg, ki ga ima, v celoti poravna do konca leta 2021.
Septembra 2014 je ljubljansko okrožno sodišče dejansko uvedlo stečaj, čeprav je vodstvo družbe predvidevalo okoli 700.000 evrov dobička za leto 2015. Po trditvah DUTB naj T-2 ne bi izpolnjeval ob
• Država bi utegnila zaradi stečaja T-2 plačati odškodnino.
• Škoda naj bi bila posledica napačnih odločitev rednih sodišč.
• Lastnikom družbe je bilo onemogočeno upravljanje lastnine.
veznosti v postopku prisilne poravnave in naj ne bi dosegal ciljev prestrukturiranja. Oktobra 2014 je višje sodišče tak sklep razveljavilo in vrnilo okrožnemu sodišču, to pa je v ponovljenem postopku junija 2015 zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka. A višje sodišče je ugodilo pritožbi upnikov in avgusta tega leta stečajni postopek začelo znova.
Ustavno sodišče odločalo dvakrat
Ustavno sodišče, ki je o zadevi odločalo dvakrat, je novembra 2015 razveljavilo sklep višjega sodišča z razlago, da je bila T-2 kršena ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic in enakega pravnega položaja družbenikov, saj sodišče podjetju ni omogočilo izjasnitve na pritožbo predlagateljev stečajnega postopka. A je višje sodišče v ponovljenem postopku marca 2016 ponovno začelo stečaj nad T-2, vrhovno sodišče pa je avgusta tega leta zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.
Družba Garnol je vložila novo ustavno pritožbo, ker da je višje sodišče tudi v ponovljenem postopku ignoriralo napotke ustavnih sodnikov in takrat očitanim kršitvam ustave dodalo nove – kršene naj bi bile pravice do enakosti pred zakonom, zasebne lastnine, podjetništva in prepovedi retroaktivnosti.
Sredi leta 2016 je ustavno sodišče z začasno odredbo postopek začasno zadržalo do končne odločitve o ustavni pritožbi Garnola, T-2 pa je lahko nadaljeval poslovanje, dokler niso ustavni sodniki marca 2017 razveljavili sklepa višjega sodišča in potrdili odločitve okrožnega sodišča iz leta 2015 ter dokončno zavrnili stečaja nad T-2. Ob tem so opozorili na hude posledice, ker je bilo lastnikom T-2 onemogočeno upravljanje lastnine.
Družba bo bržkone tudi v pravdnem postopku vztrajala, da višje sodišče ni odločalo na podlagi zakona, ampak na podlagi meril, ki pri sojenju ne bi smela priti v poštev, torej samovoljno, zaradi teh sodnih procesov pa da je bilo poslovanje družbe T-2 zelo ohromljeno in onemogočeno tudi izvrševanje pravic lastnikov, zaradi česar terjajo poplačilo za škodo oziroma izgubljeni dobiček.