Potrebujemo še tristo dodatnih postelj
Hospitalizacije S koronavirusom okuženih pacientov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je vse več
Ljubljana – Na ljubljanski infekcijski kliniki, kjer sprejemajo le še bolnike s covidom-19, so bile včeraj dopoldne proste še štiri navadne postelje. V Kliniki Golnik so kapacitete polno zasedene, po vsej državi primanjkuje novih postelj. »A ko govorimo o posteljah, ne mislimo na postelje kot material, ampak na ljudi, ki ob teh posteljah skrbijo za bolnike,« je pojasnila infektologinja Bojana Beović, ki se zaveda, kako velik problem bomo imeli v prihodnosti zaradi pomanjkanja ustreznega zdravstvenega kadra. Za enega bolnika, okuženega z novim koronavirusom, potrebujemo več osebja.
• Ponekod je kadra za intenzivno zdravljenje premalo.
• V zdravstvenih ustanovah se pripravljajo na prerazporeditve.
• Najmlajši pacient na intenzivni negi je star 44 let in nima pridruženih bolezni.
V zdravstvenih ustanovah po državi se pripravljajo na prerazporeditve, ponekod se te že intenzivno izvajajo, saj bo treba po oceni Beovićeve in glede na sedanjo epidemiološko sliko v 14 dneh zagotoviti 300 dodatnih postelj, včeraj jih je bilo zasedenih 172. »Po napovedih bi se to število lahko podvojilo že v osmih dneh in na to moramo biti pripravljeni,« je bila nedvoumna Beovićeva.
Kadrovska stiska
Oddelke za covid-19 odpirajo v vseh slovenskih bolnišnicah, ne morejo pa povsod zagotoviti intenzivnega zdravljenja, saj jim primanjkuje kadra. Že zdaj je jasno, da bo v primeru, ko bo za tovrstne bolnike potrebnih še več postelj, zastalo delo drugih programov. »Popolnoma nemogoče je bilo v teh mesecih pridobiti ter usposobiti povsem nove zdravstvene tehnike in zdravnike. Za delo s temi bolniki je treba opraviti številne tečaje, a ti so namenjeni že izučenim strokovnjakom, ki pa jih imamo omejeno število,« je bila v intervjuju za nacionalno televizijo jasna Beovićeva.
Osebje, ki ga je že tako premalo, ima zdaj težave še zaradi okužb z novim koronavirusom v svojih vrstah in odrejenimi karantenami.
Eden od virov okužb je tudi ljubljanska ortopedska klinika, ki je predvidena za širjenje oddelkov za covid-19. Odprta je tudi možnost vzpostavitve velikega oddelka v Bolnišnici Topolšica.
Število obolelih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico, se dnevno povečuje za sedem do devet. Vladnega govorca Jelka Kacina veseli, da bolnišnice za zdaj to obvladujejo brez večjih težav. Pokazale so, da so dovolj odzivne in da jim je uspelo zagotoviti dodatne zmogljivosti, izvajajo pa tudi dodatne prilagoditve, je dejal.
Polna zasedenost
Razmeram se sproti prilagajajo tudi v UKC Ljubljana. Na infekcijski kliniki je bilo včeraj zjutraj 42 bolnikov s covidom-19 na navadnih oddelkih, 12 na intenzivni terapiji, od teh je bilo deset bolnikov na ventilatorju, en je bil priključen na napravo za zunajtelesno oksigenacijo. Konec tedna so sprejeli šest ljudi samo v intenzivno enoto. Med hospitaliziranimi v intenzivni enoti niso samo starejši, najmlajši je star 44 let in je brez pridruženih bolezni.
Na Golniku je bilo včeraj 11 bolnikov na oddelku za covid-19 in dva na intenzivnem. »Za normalno obratovanje vseh oddelkov in ambulant smo polno zasedeni, ker smo imeli prejšnji teden dva okužena zaposlena in nekaj kolegov v preventivni karanteni. Ob normalnem delovanju klinike imamo na voljo deset postelj na oddelku za covid-19 in šest na intenzivnem. Kadrovsko trenutno še zmoremo,« so povedali. A v nobeni ustanovi ne vedo, kako dolgo bodo še zdržali, če se bodo razmere slabšale.
Medsebojna pomoč kot rešitev
Bolnišnica Sežana je drugim slovenskim bolnišnicam dala pomoč, saj bi v času največjega števila obolelih za covidom-19 lahko sprejela nekaj bolnikov za zdravljenje akutnih stanj. Z oddelka, na katerem imajo nastanitve, namenjene najtežjim akutnim bolnikom, so jih nekaj premestili v nižje oddelke. Prav tako so domov odpustili tiste bolnike s tega oddelka, ki so bili pri njih samo na rehabilitaciji, je poročal STA. V Sežani imajo pogoje tudi za sprejem bolnikov s covidom-19, vendar medicinska oprema ni primerna za njihovo oskrbo. Zato so se odločili, da pomagajo tako, da sprejemajo predvsem akutne internistične bolnike, torej take, ki imajo težave zaradi drugih bolezni, ne covida-19. Prednost bi imeli predvsem bolniki s pljučnimi obolenji. Ustanove si tako medsebojno pomagajo, saj druge rešitve trenutno ni.