Nekatere rešitve ne izpolnjujejo pričakovanj

Peti paket ukrepov Na predlog, ki podaljšuje čakanje na delo in predvideva pomoč samozaposlenim, številne pripombe

Ljubljana – Podaljšanje čakanja na delo, pomoč za samozaposlene, nadomestilo staršem, ko je otrokom odrejena karantena, tridnevni bolniški dopust brez obiska zdravnika, brezplačno cepljenje proti sezonski gripi in nacionalni razpis za krajšanje čakalnih vrst so med najpomembnejšimi rešitvami v petem paketu ukrepov za blažitev posledic epidemije (PKP#5), ki so ga včeraj začeli obravnavati na odborih v državnem zboru, za četrtek pa je napovedana izredna seja, na kateri naj bi ga sprejeli. Glede na več kot sto vloženih amandmajev, tudi koalicije, in tudi pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora (ZPS DZ) je pričakovati še kar nekaj sprememb pred končno potrditvijo.

V osnutku zakona o začasnih ukrepih za blažitev in odpravo posledic covida-19 je nekaj določil, katerih besedilo je zdaj drugačno, kot so ga že uskladili s socialnimi partnerji, opozarjajo sindikati, med drugim se je vstopni prag za upravičenost do subvencioniranja čakanja na delo spustil s predvidenih 30 na 20 odstotkov nižje prihodke v primerjavi z lani, z amandmajem pa bo tudi meja za temeljni dohodek za samozaposlene 20-odstotni upad.

Tako kot pri vseh dosedanjih protikriznih svežnjih ZPS DZ opozarja, da predlog ne vključuje le začasnih ukrepov, neposredno povezanih z odpravo posledic covida-19, za katere ni dopustno razpisati referenduma, ampak tudi druge vsebine, katerih umeščanje v zakonsko besedilo lahko povzroči čezmerno uporabo ustavne prepovedi referenduma. Sporna je že določba o prenehanju veljavnosti zakona o enotni ceni knjige, pri kateri ni videti, kako naj bi vplivala na blažitev posledic epidemije. Trajnih zakonskih sprememb, ki posegajo v sistemsko ureditev cen knjig, po mnenju ZPS DZ ni mogoče sprejeti na način, ki bi izključeval pravico do referenduma.

ZPS DZ je kritična tudi do tega, da se rešitve, kot sta temeljni dohodek za samozaposlene in čakanje na delo, lahko podaljšajo za šest mesecev le s sklepom vlade, saj trajanje uporabe zakonskih ukrepov ne more biti odvisno od popolne diskrecije izvršilne veje oblasti.

Ustavno in pravno sporen razpis

Ugotavljajo še, da so viri financiranja ukrepov v nekaterih določbah nejasno določeni, več je jezikovnih nedoslednosti, ki dopuščajo samovoljno razlago. Med pripombami so posebno obsežno pojasnili zadržke do nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerega bi se lahko prijavljali tudi zasebni izvajalci, kritje stroškov pa naj bi bilo zagotovljeno iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in proračuna. ZPS DZ poudarja, da je ureditev ustavno in pravno sporna. »Pomeni namreč v celoti odstop od veljavne sistemske ureditve v vseh elementih instituta razpisa v okviru zagotavljanja izvajanja javne zdravstvene službe«, pri čemer ne upošteva ustavnega načela legalitete, delno je protislovna, vnaša nejasnost v pravno ureditev, kar je sporno z vidika načela pravne države. Pri uveljavljanju pravic iz sistema zdravstvenega varstva mora biti položaj posameznika jasen, pravno urejen in zavarovan, opozarjajo in dodajajo, da zadnje z vzpostavitvijo dveh različnih sistemov za istovrstne storitve ni zagotovljeno. Nenavadno je, da bi vrste zdravstvenih storitev določil kar minister s sklepom, da niso določena merila. Postavlja se tudi vprašanje ustreznosti urejanja čakalnih vrst v interventnem zakonu, saj te niso le posledica koronavirusa.

Prav glede nacionalnega razpisa je tudi sicer v javnosti slišati veliko pomislekov, češ da pomeni korak k privatizaciji javnega zdravstva. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant poudarja, da gre za optimizacijo dostopnosti in premostitveni ukrep, dolgoročno pa bodo nujne sistemske rešitve.