Ali covid-19 lahko ogrozi presajanje organov?
Slovenija – transplant V epidemiji je bila ponudba organov iz tujine boljša – Manj ko je stikov z zdravniki, manj je darovalcev
Ljubljana – V prvem valu epidemije se je število presaditev organov pri nas podvojilo, kar sicer ni jamstvo za morebitni drugi val, a za zdaj se dejavnost ni ustavila. Lani so v UKC Ljubljana presadili 95 organov, letos samo med epidemijo že štirideset. Bi bili lahko zaradi morebitne nove epidemije ti programi ogroženi?
Ivan Kneževič, vodja Centra za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana, pravi, da je prvi val epidemije sovpadel s »softversko spremembo točkovanja čakajočih na presaditev ledvice«: »Ne vem, ali je bila napaka Eurotransplanta ali ne, a prejemniki
V svetu je na leto za darovanje primernih sedem milijonov umrlih, a od njih ne pridobijo niti 300.000 organov, pravi Ivan Kneževič. iz manjših držav smo na koncu iz izmenjave dobili manj organov. Ko so ugotovili, da smo jih dali več, kot smo jih dobili, so napako popravili.«
Nekatere bolnišnice, predvsem v Nemčiji, so ustavile svoje programe, zato so bili »majhni« – tudi Slovenija – deležni primernejših organov. Naše ekipe so spomladi delale normalno – 24 ur na dan, pravi Kneževič, ki pa se boji, da se utegne kljub trudu v morebitnem drugem valu zaplesti zaradi omejenega števila intenzivnih postelj in pomanjkanja osebja: »Postelje, na kateri je bolnik s covidom-19, ne moremo dati pacientu po presaditvi organov.« Temu, da je bilo v prvem valu epidemije za dializne bolnike, primerne za transplantacijo, dobro poskrbljeno, pritrjuje tudi predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Milan Osterc. »Ko so se zdravstvene ustano
• V Sloveniji na presaditev organa čaka 212 bolnikov.
• Darovalec in prejemnik ne smeta biti aktivno okužena.
• Omejeno število intenzivnih postelj in osebja lahko postane problem.
ve zapirale, so dialize vzpostavile poseben režim in tako bolnike obvarovale pred okužbami.«
Testi za kirurge iz rdečih držav
Slovenija dobiva organe z izmenjavo v mreži Eurotransplant, v katero so vključene države s skupaj 135 milijoni prebivalcev. Andrej Gadžijev, pomočnik direktorice zavoda Slovenija – transplant za strokovne medicinske zadeve, opozarja na težavo, ki se je pojavila v zadnjih tednih zaradi novih pravil, predvsem v Nemčiji. Ta zahtevajo, da kirurgi z rdečih območij opravijo test, ki ne sme biti starejši od 48 ur: »V skupini Transplant smo se takoj začeli dogovarjati, da bi Nemčija naredila izjemo. Za drugih sedem članic Eurotransplanta velja, da ekipe, ki prihajajo na odvzem organov – največkrat srca in pljuč – ne potrebujejo svežih testov. Po zadnjih podatkih tudi v Nemčiji zadeve potekajo v to smer – a so še posamezne regije, kjer je dogovor nujen.«
Slovenija se po številu presaditev organov na milijon prebivalcev uvršča v evropsko povprečje. Po podatkih Gadžijeva 212 bolnikov še vedno čaka na »nove« organe: največ, 118 na ledvico, 54 na srce in 34 na jetra. Po evropskih smernicah niti darovalec niti prejemnik organa ne smeta biti aktivno okužena.
V prvem valu epidemije covida-19 organov ni primanjkovalo, vendar je Slovenija takrat imela drugačno težavo: ker so bili obiski enot intenzivne terapije med epidemijo prepovedani, so imeli svojci bolnih na smrt, ki so tam ležali, manj stikov z zdravniki. Posledica: darovanje organov jih je zavrnila desetina več kot sicer. Tudi cilj naše države je, da bi bila v skrajnem primeru, ko bi države zapirale meje in bi se pretok organov iz Eurotransplanta prekinil, samopreskrbna.