Banka Slovenije nad računsko sodišče
Sanacija bank Nova ustavna presoja zaradi posega v neodvisnost – Iskanje nove rešitve za razlaščence
Ljubljana – Javno razkritje revizije računskega sodišča o nadzorni vloge Banke Slovenije v zadnji sanaciji bank v letih 2013 in 2014 visi v zraku. Banka Slovenije je namreč določila zakona, ki so računskemu sodišču dala podlago za to revizijo, spet poslala v ustavno presojo in predlagala njegovo zadržanje do odločitve. Hkrati bodo v Banki Slovenije najeli skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila nove rešitve za učinkovito varstvo razlaščenih vlagateljev bank.
Računsko sodišče je revizijo v centralni banki začelo na začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je Banka Slovenije po zamenjavi vodstva umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki takšno revizijo omogoča. Zdaj je Banka Slovenije ta določila zakona o bančništvu spet vložila v ustavno presojo. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pojasnjuje, da so se za ta korak odločili, potem ko so pri osnutku poročila opravljene revizije videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo »zelo na široko«. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost.
Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je dejal Vasle.
Predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela je odločitev Banke Slovenije za ponovno ustavno presojo omenjenih določil presenetila. »Ne vidim razlogov za to, saj menim, da v ničemer nismo presegli pooblastil in da smo delo temeljito opravili,« dodaja sogovornik. Računsko sodišče je namreč že pripravilo osnutek revizije, na katerega je Banka Slovenije že dala ugovore. Po Veselovih besedah bodo delali naprej, in če ustavno sodišče v določenem času ne bo sprejelo odločitve, bodo poročilo tudi objavili. Ugotovitev ne razkriva, so se pa državni revizorji, opredelili do vseh ključnih elementov v sanaciji bank – od izvajalcev do ocene vrednosti sredstev in zavarovanj do samih stresnih testov.
Bomo dobili nov zakon o razlaščencih?
V Banki Slovenije si po Vasletovih besedah prizadevajo, da bi se zgodba s sanacijo bank ter razlastitvijo delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank po šestih letih vendarle začela razpletati. Za to namerava Banka Slovenije zdaj najeti skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila rešitve, ki bi razlaščenim vlagateljem ponudile učinkovito pravno varstvo in bile v skladu s slovenskim in evropskim pravnim redom. V omenjeni skupini naj bi sodelovali Franc Testen, Miha
Juhart, Miro Prek in André Prüm, pri delu pa bi ji podporo zagotavljala tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance. Spomnimo, da je že sprejeti zakon, ki naj bi razlaščencem omogočil pravno varstvo, ustavno sodišče zadržalo prav na zahtevo Banke Slovenije. Ta se namreč ni strinjala z rešitvijo, da bi plačala odškodnine za omenjene razlastitve. V sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo z ukrepom Banke Slovenije namreč razlaščenih več kot 100.000 bančnih vlagateljev, ki so s tem skupaj izgubili okoli 960 milijonov evrov.
V Društvu malih delničarjev potezo Banke Slovenije razumejo kot manever, s katerim hoče dokazovati, da so bančno luknjo pravilno izračunali. Predlog, da se ustanovi skupina pravnih strokovnjakov, ima po njihovem mnenju veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj je naročnik in plačnik Banka Slovenije. »Če bi Banka Slovenije imela resen namen neodvisne revizije, bi počakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da to mnenje računskega sodišča zanjo ne bo zelo ugodno, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi na ustavno sodišče spet podala pobudo,« še opozarjajo.
Tožba evropske komisije
Slovenijo zaradi preiskave sanacije bank tožita tudi evropska komisija in Evropska centralna banka. Pravobranilka evropskega sodišča Juliane Kokott je septembra letos v sklepnih predlogih menila, da je bilo s kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije kršeno pravo Evropske unije, saj da so naši organi pregona hišno preiskavo izvedli brez vnaprejšnje uskladitve z ECB ali pridobitve odločbe sodišča EU. Če bo evropsko sodišče sledilo temu stališču, bo Slovenija tožbo izgubila.
• Tomaž Vesel ne izključuje objave poročila računskega sodišča.
• Banka Slovenije bo najela skupino pravnih strokovnjakov.
• Sloveniji na evropskem sodišču slabo kaže.