Stroka na okopih zaradi Pedagoškega inštituta
Direktor Vlada ne pojasnjuje, zakaj ni dala soglasja k imenovanju Igorja Ž. Žagarja
Igor Ž. Žagar, ki je zadnjih pet let vodil Pedagoški inštitut, je bil na minulem razpisu edini kandidat za direktorja. Upravni odbor, v katerem ima vlada dva svoja predstavnika, ga je soglasno imenoval za direktorja, potem ko ga je prav tako soglasno podprl tudi znanstveni svet. Vlada prejšnji teden kljub temu ni izdala soglasja k njegovemu imenovanju. Slovenska pedagoška stroka vlado in resorno ministrico Simono Kustec poziva, naj svojo odločitev utemeljita ali spremenita. Odgovora še niso dobili.
V izjavi, pod katero se je podpisal ducat najvplivnejših predstavnikov raziskovalnih, strokovnih in sindikalnih institucij, je zapisano, da je Igor Ž. Žagar inštitut vodil uspešno tako poslovno kot strokovno: »Vodenje je prevzel v času finančnega krča, zdaj posluje pozitivno, ima urejeno notranjo organizacijo in delovna razmerja, širi svoje delovanje, povečuje število projektov in tudi zaposluje.«
Zakaj vlada ni dala soglasja k imenovanju Žagarja, nam z urada vlade za komuniciranje niso odgovorili. Vprašanje Dela so posredovali na ministrstvo za izobraževanje. Tam so pojasnili, da so dobili predlog upravnega odbora Pedagoškega inštituta za imenovanje Žagarja za direktorja: »Ta predlog smo posredovali v odločanje Vladi RS, Komisija Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja je sprejela odločitev, da se soglasja k imenovanju ne izda.«
Damijan Štefanc, član upravnega odbora Pedagoškega inštituta in sopodpisnik izjave, meni, da vlada pojasnila nima, ker je šlo za politično odločitev: »Zadeve so zelo nenavadne. Tudi to, da ministrica govori o tem, da je gotovo v tej državi več ljudi, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, in da bodo razpis ponovili. To kaže, da je očitno pripravljen načrt, kako bodo skozi spravili koga drugega.« Štefanca skrbi, da to po eni strani kaže, da želi sedanja izvršna oblast imeti na vseh institucijah svoje ljudi na vodilnih mestih: »Po drugi strani pa je v koalicijski pogodbi izražena tendenca, da bi se zavodi s področja šolstva združevali pod eno streho, in zelo verjetno je, da so to koraki v tej smeri. A to so samo ugibanja.«
Ne glede na vse razlage je Štefanc prepričan, da to ni le problem pedagoškega inštituta in da gre za precedenčni primer: »Vlada ni dala svojega soglasja, ko ni imela niti najmanjšega razloga, da ga ne da. To pomeni, da lahko samovoljno ravna v kateremkoli položaju. Tudi trudi se ne, da bi pojasnila ali dala vsaj za silo neko argumentacijo. Zgolj izvršijo svojo politično moč, ki jo imajo.«