Vlak evropskih sankcij proti Minsku in Moskvi
Evropa in svet Zunanji ministri EU podprli načrt kaznovanja odgovornih za zastrupitev Navalnega in tudi ukrepe proti Lukašenku
Bruselj – Evropska unija je tako glede zastrupitve ruskega opozicijskega politika, kritika Kremlja Alekseja Navalnega kot tudi razmer v Belorusiji pripravljena intenzivneje ukrepati in sprejemati sankcije.
dopisnik
V zadevi Navalni v Uniji, vsaj po skupni presoji Francije in Nemčije, ni druge prepričljive razlage za zastrupitev kot ruska vpletenost in odgovornost. Iz Moskve tudi niso prejeli prepričljivih odgovorov. Opozarjajo, da je bil poskus umora izpeljan v Rusiji, proti ruskemu opozicijskemu politiku in z bojnim strupom iz skupine novičok, razvitim v Rusiji. Podobno orožje da je Rusija po navedbah Berlina in Pariza uporabila marca 2018 v britanskem Salisburyju, kjer je bil tarča napada nekdanji obveščevalec Sergej Skripal.
Kdo bi lahko bil tarča sankcij, kot sta prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v Uniji, še ni gotovo. Na seznamu bi lahko bili visoki predstavniki tajnih služb. Predvidene so sankcije proti osebam, ki so po svoji funkciji odgovorne za zločin, in ustanovam, ki so vključene v program novičok. Po besedah nemškega zunanjega ministra Heika Maasa je bil sprožen postopek za sankcije proti posameznikom, ki jih vidijo kot odgovorne. Ključno se mu zdi, da je EU pri tako hudem zločinu, kršitvi mednarodnega prava in konvencije o prepovedi kemičnega orožja, pokazala enotnost.
Široka podpora sankcijam
Kaznovanje odgovornih v Rusiji je dobilo široko podporo na zasedanju zunanjih ministrov v Luxembourgu. Vodja avstrijske diplomacije Alexander Schallenberg je opozoril, da Moskva ni izkoristila priložnosti za razjasnitev položaja. Unija da se mora odzvati na takšno kršitev prepovedi kemičnega orožja. Vodja slovenske diplomacije Anže Logar je sicer pojasnil, da sta Francija in Nemčija na ustreznih ravneh predstavili obsežno dokumentacijo za uvedbo sankcij. Tako kot za druge odločitve na zunanjepolitičnem področju je zahtevano soglasje vseh držav članic. Ukrepi bodo pripravljeni na tehnični ravni.
Zaradi napada v Salisburyju sta bila kaznovana vodja in namestnik ruske vojaške obveščevalne službe (GRU). Unija je že po ruski aneksiji Krima in destabilizaciji vzhodne Ukrajine leta 2014 sprejela obsežne ukrepe proti vpletenim posameznikom iz Rusije. Poleg tega je sprejela še sveženj gospodarskih sankcij. Zlasti v nemških razpravah je bilo po zastrupitvi Navalnega veliko zahtev, da bi morali ustaviti gradnjo politično kočljivega plinovoda Severni tok 2 pod Baltikom, a v vladnih krogih v Berlinu takega koraka niso pripravljeni narediti.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je sprejemanje ukrepov postavil v širši kontekst odnosov z Rusijo: »Vsaka zadeva zahteva svoj odgovor. Sankcije so povezane s specifično zadevo, zastrupitvijo Navalnega.« Na drugi strani mora Unija po njegovih besedah sodelovati z Moskvo glede uresničevanja sporazuma iz Minska in zadev, kjer imata skupne interese. Tako da se francoski predsednik Emmanuel Macron mora pogovarjati z ruskim predsednikom Vladimirjem
• Rusija je v očeh EU nedvomno odgovorna za zastrupitev Navalnega.
• Vsako sprejetje sankcij zahteva soglasje držav članic.
• Aleksander Lukašenko naj bi končal na seznamu kaznovanih.
Putinom glede Gorskega Karabaha. »Ves svet ne more biti zožen na en nesrečen dogodek,« je povedal Borrell.
Med tarčami tudi Lukašenko
Glede ukrepanja proti odgovornim za prevare na volitvah in nasilje nad protestniki v Belorusiji je v ravnanju EU vendarle nekaj več dinamike. Unija je, denimo, po neuradnem zasedanju zunanjih ministrov, tako imenovanem gymnichu, konec avgusta, kjer so se države članice že strinjale o sankcijah, potrebovala več kot mesec dni za njihovo uveljavitev. K temu je najbolj pripomogel Ciper, ki je dolgo pogojeval vpeljavo sankcij z odločnejšim odzivom
Kaznovanje odgovornih v Rusiji je dobilo široko podporo na zasedanju zunanjih ministrov v Luxembourgu.
na delovanje Turčije v vzhodnem Sredozemlju. Preboj je na koncu uspel voditeljem držav članic.
Najprej so bili ukrepi sprejeti proti 40 visoko rangiranim posameznikom. Samega Aleksandra Lukašenka najprej niso hoteli uvrstiti na seznam kaznovanih, ker so se bali negativnega učinka na pogovore. Pripravljenost na njegovo kaznovanje je visoki zunanjepolitični predstavnik Borrell pripisal razvoju položaja v Belorusiji. »Spet smo videli močan, trd, nesorazmeren odziv na demonstracije. Ni bilo nobenega signala beloruske oblasti, da so pripravljeni na kakršnekoli pogovore in sprejetje misije Ovseja,« je povedal.