Najprej lubenice, zdaj brzostrelka
Streljanje pred hrvaško vlado Policist ranjen, napadalec storil samomor – Motiv za tragični dogodek še ni znan
Ponedeljkovo jutro se v Zagrebu ni začelo lepo. Pravzaprav se je začelo tragično; s samomorom napadalca, ki je malo po 8. uri z brzostrelko streljal na policista na straži pred poslopjem vlade na Trgu svetega Marka, in z novimi žrtvami zaradi koronavirusa, saj so na Hrvaškem za covidom-19 umrli še trije ljudje.
Kaj je napeljalo napadalca k takšnemu dejanju, še ni povsem znano, je pa premier Andrej Plenković takoj po dogodku napovedal, da bodo na policiji in državnem tožilstvu ugotovili, ali je šlo za posamičen strelski primer ali za kaj drugega. »Glede na informacije, ki jih imam za zdaj, lahko sklepam, da je šlo za posamični primer, a je še prezgodaj, da bi o tem lahko povedali kaj več,« je dejal Plenković novinarjem, zbranim na Markovem trgu.
Pojasnil je, da ne policija ne obveščevalne službe niso imele nobenih informacij o morebitnem napadu. Napovedal je, da bodo še poostrili varnostne ukrepe, ter zavrnil možnost, da bi notranji minister Davor Božinović odstopil zaradi včerajšnjega napada.
Z lubenicami nad slab položaj kmetov
Zanimivo pa je, da je premier Plenković že prejšnji mesec od Božinovića zahteval, naj na notranjem ministrstvu pripravijo načrt varovanja območja pred vladnim poslopjem, potem ko je hrvaški evropski poslanec Vilibor Sinčić iz stranke Živi zid pred vhodom v poslopje vlade v Zagrebu stresel kup lubenic. Sinčić je želel opozoriti na slab položaj hrvaških kmetov zaradi poplave uvoženih pridelkov, a je predstava z lubenicami (tej so se zlasti prebivalci glavnega mesta bolj ali manj le nasmihali in je nikakor niso vzeli resno) pokazala predvsem na varnostne pomanjkljivosti na Trgu svetega Marka, na katerem so poslopja hrvaške vlade, parlamenta in ustavnega sodišča.
»Ljudje izgubljajo živce. Postajajo vse bolj nestrpni in res nihče ne more vedeti, kaj se plete v njihovih glavah,« je za Delo pojasnil psiholog iz ene od zagrebških bolnišnic.
Se pa številni na Hrvaškem spomnijo, da je bila pred nekaj leti, natančneje 2015., ploščad pred vlado, saborom in ustavnim sodiščem skoraj vsak dan svojevrstno politično gledališče, v katerem se je zvrstila prava parada protestnikov.
Nova sezona protestov?
Kot po tekočem traku so se takrat vrstili protesti državljanov z blokiranimi bančnimi računi pa tistih, ki so imeli težave s posojili v švicarskih frankih, »paradirali« so razočarani hrvaški delavci, jezni veterani domovinske vojne so opravili mimohod, delavci imunološkega zavoda so zahtevali, da vlada končno pove, kaj bo z ugledno institucijo … Skupni vsem pa so bili nezadovoljstvo in zahteve po spremembah. Na bolje.
Je bilo ponedeljkovo streljanje uvod v novo sezono protestov? »Vprašanje za milijon kun,« pravijo v Zagrebu. Ostaja pa dejstvo, da je nezadovoljstva med državljani vse več. Afere se kopičijo, institucije pa delujejo po načelu: osumljenca primi, pripri in izpusti. »Res smo bogata država, če imamo še vedno toliko, da nekateri lahko še bolj kradejo,« meni Ivan Pandžić s časnika Express. Za slabo voljo je poskrbela tudi napoved hrvaške finančne agencije (Fina), da naj bi prihodnji ponedeljek sprožili izvršbe na računih 319.000 dolžnikov, med katerimi jih je 1475, ki skupno dolgujejo državi 87,5 milijona evrov, okoli 160.000 dolžnikov pa državi dolguje po približno 1200 evrov. Vseeno pa naj bi, kot ocenjuje finančna agencija, tudi v prihodnje imelo na Hrvaškem približno 230.000 državljanov blokirane bančne račune.
• Leta 2015 se je pred poslopjem vlade zvrstila prava parada protestnikov.
• Finančna agencija je za
19. oktober napovedala 319.000 izvršb dolžnikom.
• Nezadovoljstvo državljanov je vse večje.