S podporo pričakujejo tudi koristi
EPK 2025 Če bo Ljubljana čez pet let evropska prestolnica kulture, bo tretjina dogodkov zunaj občinskih meja
Ljubljana – Ljubljana kandidira za evropsko prestolnico kulture leta 2025 s podporo 25 občin Ljubljanske urbane regije (LUR). Vse so pripravile programske ideje, bodisi za nove programe in dejavnosti, povezane z novimi kulturnimi objekti (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrova - Polhov Gradec, Vodice ...), bodisi za programe, ki vključujejo evropsko dimenzijo in iščejo odgovore na izzive sedanjosti in prihodnosti.
Del občin iz Ljubljanske urbane regije sodeluje pri dejavnostih, ki so integralni del programa Ljubljana EPK 2025. Pri tem pripravljavce kandidature veseli, da se je po uvrstitvi Ljubljane v finalni krog izbora zelo povečala ambicioznost vseh sodelujočih občin.
Razvojni projekt
»Cilj, da se ustvari nova kulturna identiteta regije, tako postaja vse bolj realen, saj občine z vsemi navedenimi vsebinami odgovarjajo tako na lokalne kot regionalne in nacionalne prioritete kulturne politike,« je pojasnila Mateja Peer Tejić z mestne občine. Dodaja, da je to izrazito razvojni projekt, ki bo pustil trajne sledi v slovenski kulturi in družbi, saj edino v tem vidijo smisel kandidature. Ocenjena skupna vrednost projektov, ki so jih predlagale občine iz LUR, presega 50 milijonov evrov in se je glede na prvi krog precej povečala. Z MOL so sporočili, da je komisija, ki je Ljubljano uvrstila v finalni krog izbora, navedla vrsto splošnih ali podrobnejših priporočil, ki pa se nanašajo predvsem na preciziranje programa EPK. Nekaj vprašanj se navezuje na organizacijsko strukturo izvedbe ter finančni načrt projekta, vezanega na sodelovanje občin in regije.
Vodstvo mestne občine veseli, da je komisija že v prvem krogu prepoznala, da je Ljubljana sposobna tako zahteven in velikopotezen projekt tudi uresničiti. V lanskem občinskem proračunu so za projekt EPK 2025, o katerem pravijo, da bo vseslovenski, namenili dobrih 273.000 evrov, letos 402 tisočaka. Sredi decembra bo znano, ali je Ljubljani s podporo 25 občin uspelo pridobiti laskavi naslov evropske prestolnice kulture.
V pričakovanju uresničitve pogodbe
Eno od določil sporazuma, ki so ga pred dobrim letom podpisali župani vseh 26 občin, je tudi, da bo Ljubljana, če bo razglašena za kulturno prestolnico, tretjino dogodkov projekta EPK 2025 izvedla zunaj MOL, torej na območju občin od Logatca do Litije in od Kamnika do Dobrepolja. V Grosuplju, denimo, v okviru projekta načrtujejo nov kulturni center, ki ga bodo zgradili v bližini nedavno odprte parkirne hiše in bo stal dobrih devet milijonov evrov. Večina drugih občin je s podporo Ljubljani precej bolj skromnih. »Če bo zmagala Ljubljana, bo to zelo dobro vplivalo na razvoj kulture v naši občini in celotni državi,« je prepričan kamniški župan Matej Slapar. Kandidirajo s projektoma notranje ureditve mekinjskega samostana in ureditve objekta kovačnice na območju nekdanje smodnišnice. Po besedah župana Berta Menarda nameravajo v Logatcu za kulturne prireditve in turistične oglede urediti klasično notranjsko kmetijo Srškovih na Čevici, kar bo stalo okoli pol milijona evrov. V ižanski občini bodo v inovativnem projektu sodelovali uveljavljeni literarni in likovni ustvarjalci ter ranljive skupine, med katere sodijo zapornice, osebe s posebnimi potrebami, otroci in starejši. Tema bodo koliščarji in kmečki upor leta 1848 iz zgodovine ter aktualni dogodki o migracijskih poteh čez ižansko občino do pandemije koronavirusa in njihov vpliv na spremembo sveta. »V prvih dveh letih bo likovno in literarno ustvarjanje potekalo med partnerji, pripravili bomo delavnice, kolonije, na katerih se bodo partnerji učili in ustvarjali. Leta 2025, ko bo Ljubljana EPK, se bo projekt obrnil še navzven. Širši javnosti bomo predstavili rezultate dela ter jo povabili k sodelovanju. Trajni rezultat projekta bo poleg izdelanih umetnin tudi katalog. Vsa ustvarjena dela bodo razstavljena in tako bogatila javne prostore,« pravi Polona Skledar, odgovorna za izvedbo projekta na ižanski občini. V Litiji nameravajo po besedah župana Francija Rokavca v okviru projekta EPK 2025 oživiti staro mestno jedro ter celostno izoblikovati podobo bogate kulturne, naravne, snovne in nesnovne dediščine. Sem sodi tudi rudnik Sitarjevec, v katerem je več kot 60 vrst mineralov, med njimi so najbolj sloveči kristali cinabarita in cerusita, ki izpričujejo bogato naravno dediščino Sitarjevca. V teh krajih so rudo izkoriščali že v obdobju Keltov, kasneje so v večjem obsegu rudarili tudi Rimljani.