Čipka vstopa v katedralo kot umetniški objekt
Kolektivna klekljana vrtnica V katedrali sv. Štefana na Dunaju bo umetnina iz idrijske čipke razstavljena nad grobnico Friedricha Tretjega
Konceptualna umetnica Eva Petrič že nekaj let sodeluje s članicami eksperimentalne klekljarske skupine pri Čipkarski šoli Idrija. Med prvim valom koronavirusa, ki smo ga preživeli v izolaciji pred zunanjim svetom, je nastal še en izjemen izdelek – klekljana vrtnica, ki jo bodo jutri izobesili v katedrali sv. Štefana na Dunaju.
Cvetovi in listi klekljanih vrtnic simbolizirajo optimizem in upanje, njihovi trni pa opozarjajo na previdnost, ki jo zahteva nova realnost, je klekljano mojstrovino opisala Eva Petrič. Jutri ob 10.30 jo bodo v sijaju svetlobe, ki prihaja skozi okno nad grobnico cesarja Friedricha Tretjega v katedrali, uradno predstavili javnosti. Dan pozneje bo predstavljena še enkrat – ob 20. uri, tedaj v soju luči njene trne, in da bomo, tako kot lepoto vrtnice, še naprej in še bolj cenili bližino ljudi, ki so nam ljubi, ter čas, ki ga lahko preživljamo skupaj,« je umetnino pospremila na pot Eva Petrič.
Izrazna moč čipke
Klekljarice so pod vodstvom Maje Svetlik iz Čipkarske šole Idrija v vrtnice vložile več kot 400 ur dela – v kreiranje ter izdelavo cvetov in lističev. Delale so vsaka zase v zavetju svojega doma. Ustvarjalke klekljanih vrtnic so Andra Jereb, Irena Laharnar, Mira Guzelj, Marija Novak Boškovič, Draga Sedej, Marta Simnovčič in Milena Kalan Frančeškin, vse nosilke geografske označbe Idrij
certifikata kakovosti za idrijsko čipko. Maja Svetlik je o novem projektu, ki je znova potrdil izrazno moč čipke, povedala: »Idrijska čipka je v obliki oltarnih prtov skozi zgodovino krasila cerkve in bogoslužna oblačila, in tako je še danes. Tokrat vstopa v katedralo sv. Štefana kot umetniški objekt. S takimi deli pokažemo, da pri idrijski čipki ne gre zgolj za ohranjanje tradicije znanja klekljanja in njene izdelave, temveč je še kako živa in se vsak dan razvija. Misli tvorijo nove oblike in razmišljanja zunaj okvirov, roke jim v številnih urah klekljanja sledijo, tehnike, značilnosti in zakonitosti izdelave idrijske čipke se ohranjajo. V bistvu je to meditacija vsake klekljarice, ki se pokaže v materialni obliki in je vključena v umetniško delo. Veseli bomo, če jo bodo tako začutili tudi obiskovalci katedrale.« Čipka se po njenih besedah iz domačega okolja znova seli v druge prostore. Idrijske klekljarice jo pošiljajo na pot z željo, da bi bila vsem v navdih ter bi se vsakega, ki jo bo pobližje spoznal, malce dotaknila. ———
Avtorica je zaposlena v Delovnici.
Maja Svetlik iz Čipkarske šole Idrija sodeluje z Evo Petrič skoraj deset let.