Nagrada v roke raziskovalcema dražb
Nobelovo priznanje za ekonomijo Paul Milgrom in Robert Wilson sta predstavnika klasične ekonomske šole
Nagrado švedske centralne banke v spomin na Alfreda Nobela za dosežke v ekonomski znanosti, kot se uradno imenuje Nobelova nagrada za ekonomijo, sta prejela profesorja Paul Milgrom in Robert Wilson s kalifornijske univerze Stanford za izboljšanje avkcijske teorije in izum novih oblik javnih dražb.
»Nove oblike dražb so čudovit primer, kako lahko temeljne raziskave oblikujejo odkritja, ki koristijo družbi. Poznavanje tematike sta uporabila za pripravo novih oblik dražb za dobrine in storitve, ki jih je težko prodajati na tradicionalen način, kot so, denimo, radijske frekvence. S prelomnimi raziskavami sta ustvarila velike koristi za kupce, prodajalce, davkoplačevalce in celotne družbe,« je v utemeljitvi zapisala švedska akademija znanosti.
Ljudje so vedno prodajali stvari najboljšemu ponudniku in jih kupovali od tistih, ki so jih ponujali najceneje. Zdaj predmeti, vredni astronomskih vsot denarja, menjajo lastnike na dražbah. Ne gre le za umetniška dela in starine, ampak tudi za vrednostne papirje, surovine in energijo. Tudi javna naročila lahko razumemo kot dražbe, so poudarili švedski akademiki. Z uporabo teorije dražb poskušajo raziskovalci pojasniti vplive različnih pravil na ponudbe, končne cene in format dražbe. Analiza je zapletena, saj se ponudniki obnašajo strateško, na podlagi razpoložljivih informacij. Pri tem upoštevajo tisto, kar vedo sami in kar predvidevajo, da vedo tudi drugi ponudniki.
Robert Wilson je razvil teorijo za dražbe predmetov s tako imenovano skupno vrednostjo – to je vrednostjo, ki vnaprej ni jasno določena, je pa na koncu enaka za vse. Paul Milgrom je zasnoval bolj splošno teorijo dražb, ki ne vsebuje le skupnih vrednosti, temveč tudi zasebno vrednost, ki se razlikuje od ponudnika do ponudnika. Analiziral je ponudbene strategije splošno znanih dražbenih oblik in pokazal, da prodajalci lahko računajo na višje prihodke, če so ponudniki med dražbo bolje seznanjeni z vrednotami drugih dražiteljev.
Kovač: Nagrada za tradicionalno ekonomijo
»Odbor za nagrade se je očitno odločil, da se zaradi razmer, v katerih smo se znašli – in ker so nagrade zadnjih let pripadle ekonomistom, ki so bili zelo angažirani z vidika neenakosti in razvoja –, tokrat vrne v varno, bolj nevtralno zavetje abstraktne teorije in finančnega področja,« je odločitev švedskih akademikov komentiral ekonomist Bogomir Kovač.
Teorija dražb je »na eni strani povezana s teorijo cen, teorijo vrednosti, to je z najtradicionalnejšim področjem teoretske ekonomske analize, v ospredju je tudi strateška teorija iger. Na drugi strani pa imamo avkcije, ki so sestavni del trgovanja in so v ozadju monetarnih, fiskalnih in energetskih politik. Konec koncev se trguje tudi z dolgovi držav, s pravicami do onesnaževanja. V ozadju trgovanja kot banalno praktičnega delovanja je vsa ekonomska teorija zadnjih dvesto, tristo let,« je poudaril sogovornik.
Nobelova nagrada gre tako letos v roke ekonomiji, povezani z racionalnimi pričakovanji in pravim ekonomskim interesom, kjer se skuša na trgu vedno dobiti prave ekonomske vrednosti. Gre za področje, ki je klasično in pomeni vrnitev k izhodiščem, je dejal Kovač in dodal, da se lahko zgodi, da »bomo tudi s cepivom proti covidu-19, danes eno od najbolj zaželenih in strateških dobrin, čez nekaj mesecev trgovali na dražbah po svetu. Tu bodo pomembni praktični napotki obeh nobelovcev, kako organizirati hkratno, sprotno, večsmerno dražbo z globalnim blagom na globalnem trgu.«
• Nagrajenca Paul Milgrom in Robert Wilson prihajata z univerze Stanford.
• Združila sta teoretično analizo z napotki za nove oblike dražb.
• Bodo napotki nobelovcev krojili tudi prihodnje dražbe za cepivo proti covidu-19?