V petih dneh devet milijonov testov
V Qingdau na vzhodu Kitajske prebivalstvo množično testirajo.
Dovolj je bilo, da se je v bolnišnici za pljučne bolezni v vzhodnem kitajskem mestu Qingdao pojavilo dvanajst primerov okužbe s koronavirusom, in območna zdravstvena oblast je takoj odredila testiranje vseh 9 milijonov prebivalcev tega mesta. Velika akcija se je začela v nedeljo in bo trajala pet dni, je sporočila mestna zdravstvena komisija ter se vnaprej zahvalila javnosti za sodelovanje.
V državi, v kateri so najprej več mesecev prikrivali koronavirus, zdaj to poteka takole: v soboto so potrdili covid-19 pri 58-letnemu bolniku omenjene bolnišnice, tistega dne je bil test pozitiven pri 53-letni negovalki v tej bolnišnici in njenem možu, ki je taksist, nato pa so že v nedeljo testirali več kot 100.000 ljudi, predvsem zaposlene v bolnišnici in bolnike ter njihove družinske člane, med katerimi je bilo devet okuženih z virusom. Dejstvo, da ni bilo mogoče natančno ugotoviti, od kod je prišla okužba v Qingdao, je bilo dovolj, da so še tistega dne mobilizirali celoten sistem in začeli testirati vse prebivalce mesta.
Kitajska je že razglasila zmago nad covidom-19, čeprav v državi vsak dan potrdijo nove primere okužbe. Vendar so to številke, ki se gibljejo od 10 do 25 (v to niso vključeni asimptomatski primeri), tovrstno ukrepanje pa sledi samo, če se virus pojavi v območni transmisiji in ne iz tujine. Kitajski epidemiologi se strinjajo, da je razširjeno testiranje najbolj smiseln pristop za preprečitev epidemije. Testi resda nekaj stanejo, a jih izdelujejo domače farmacevtske družbe, najpomembneje pa je, da zaradi teh testiranj velikim industrijskim središčem, kot je Qingdao, ni treba ustavljati obratov in prekinjati oskrbovalne verige. Celo ko je treba nujno zapreti mestne četrti, se poskušajo izogniti množični karanteni, v kakršni je 11-milijonski Wuhan preživel dva meseca in pol.
Od učenke do učiteljice
Kitajska je na dobri poti, da postane eno od prvih velikih gospodarstev, ki bo do konca turbulentnega leta 2020 gospodarske dejavnosti spravilo na raven pred pandemijo.
Poleg tega ji je uspešen boj z virusom prinesel status »učiteljice«. Medtem ko je bila v času sarsa pred 17 leti »učenka«, ki so ji tuji strokovnjaki dajali poduke o tem, kako ustaviti okužbo, zdaj ona deli izkušnje s številnimi državami, pri čemer se sklicuje na lastne uspehe v boju proti covidu-19.
Ko gre za preiskavo, kako in od kod se je začela okužba, pa je Kitajska še vedno počasna. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že pred časom ustanovila mednarodno ekipo strokovnjakov, ki naj bi raziskali poreklo koronavirusa, vendar vodstvo v Pekingu nenehno prelaga izdajo dovoljenja za njihovo delovanje. Brez kitajske zelene luči znanstveniki ne morejo priti na kraj dogajanja, kaj šele, da bi lahko pregledali vse kotičke, kamor jih bo vodila forenzična preiskava.
Kitajska je upravičila zavlačevanje s trditvijo, da se je okoli covida-19 spletla preveč gosta mreža politizacije, pavšalnih obtožb in nevarne retorike brez podlage. Po drugi strani pa vtis, da azijska sila nekaj prikriva, znova zbuja domneve o povezavah med pojavom koronavirusa v Wuhanu, kjer deluje Inštitut za virologijo z edinim kitajskim laboratorijem, ki ima biološko varnost četrte ravni.
Večina tujih strokovnjakov je prepričanih, da koronavirus izvira iz narave. Tisti v manjšini še vztrajajo pri možnosti, da je to »pobeg iz laboratorijske epruvete«. Komisija WHO bi morala raziskati tudi to možnost, seveda če ji bo Kitajska dovolila dostop. Za vodstvo v Pekingu je prihod bioloških forenzikov na njihova tla očitno preveč občutljiva zadeva, zlasti v tem geopolitičnem trenutku. Zato bo azijska sila k pandemiji še naprej pristopala z dvema hitrostma. Skrajno hitro pri odzivih na vrnitev virusa in po polžje pri raziskovanju njegovega izvora.