Neuresničeni projekti
Gorenjska Gradnja avtobusnega terminala pri železniški postaji v Kranju morda čez pet let – Propadla zamisel o dirkališču v občini Medvode
Dobrodošli v Kranju. Osrednja avtobusna postaja, ki je že približno pol stoletja na »začasni« lokaciji, je majhna, brez čakalnice in ni v ponos gorenjski prestolnici. Načrt, da bi jo preselili na primernejšo lokacijo, je v preteklosti naletel na nasprotovanje krajanov. V Kranju ni zanemarjeno samo postajališče, ampak je zapuščeno tudi večje območje tik za postajo, ki se razteza vse do porodnišnice. Tam nameravajo urediti največji park v mestu. V Delu bomo vsako sredo pregledali neuresničene, nasedle projekte po Sloveniji. Prihodnji teden nas bo pot vodila na Koroško.
Kranj – Če ste se v največje gorenjsko mesto kdaj pripeljali z avtobusom, vam je gotovo ostala v spominu osrednja avtobusna postaja. Ta je v Kranju že kakega pol stoletja na »začasni lokaciji«. Je majhna, neugledna, brez čakalnice. Te dni smo na njej našteli tri klopi, na katere lahko sedejo čakajoči na avtobus. Načrt, da bi preselili postajo na primernejšo lokacijo, je v preteklosti naletel na nasprotovanje krajanov.
Pred štirimi leti je v Prešernovem mestu odmevala načrtovana selitev avtobusne postaje na Zlato polje. Tam, to je nekaj sto metrov od obstoječe lokacije, so predvideli prostor za avtobusni terminal, ki bi ga dopolnili trije stolpiči, poimenovani Severna vrata. Projekt selitve avtobusne postaje, ki je vključeval tudi obnovo okoliških cest, je bil tedaj ocenjen na 20 milijonov evrov.
Ob razgrnitvi teh načrtov se je na Zlatem polju hitro oblikovala civilna pobuda, ki je odločno nasprotovala gradnji avtobusnega terminala, načrtovanega blizu bolnišnice, zdravstvenega doma in dveh šol. V kratkem času so nasprotniki gradnje nove postaje na Zlatem polju zbrali 400 podpisov. Sledili so sestanki, ki pa niso premaknili mnenja nasprotnikov selitve. Projekt, ki ga je s sodelavci predstavil tedanji župan Boštjan Trilar, je obstal na mrtvi točki.
Če ne bo večjih zapletov, pričakujemo, da se bo investicija v avtobusni terminal na območju železniške postaje lahko začela v štirih do petih letih.
Odvisnost od Slovenskih železnic
Zdajšnji župan Matjaž Rakovec se je lotil selitve avtobusne postaje drugače: zdaj bi radi avtobusni terminal priključili železniški postaji. »Če ne bo večjih zapletov, pričakujemo, da se bo investicija v avtobusni terminal na območju železniške postaje lahko začela v štirih do petih letih,« so nam te dni povedali na kranjski občini in dodali, da je prezgodaj govoriti o tem, koliko bi lahko stala gradnja novega avtobusnega terminala.
Pojasnili so, da je projekt »tesno povezan s projekti Slovenskih železnic oziroma s prenovo železniške postaje. Idejna zasnova za novo avtobusno postajo je že narejena in v zvezi s tem potekajo pogovori z ministrstvom za infrastrukturo in Slovenskimi železnicami o prestavitvi dveh industrijskih tirov v Naklo. S tem bi zagotovili prostor za umestitev avtobusnega terminala. Cilj je, da bi prestavljanje industrijskih tirov na območje industrijske cone Polica prišlo v proračun Republike Slovenije v prihodnjih dveh letih.«
Poleg tega je treba na predvidenem območju »sprejeti tudi delni občinski podrobni prostorski načrt za potrebe avtobusnega terminala. Ko se bo prestavilo tire, se bo sprostil prostor zanj.« Če bo nova avtobusna postaja ob železniški, kranjska mestna občina načrtuje večje parkirišče Park & Ride (torej: parkiraj in se pelji z avtobusom).
Dokler se ti načrti ne bodo uresničili, bo imel Kranj še vedno neugledno in zastarelo avtobusno postajališče. Zdajšnji načrti namreč predvidevajo selitev avtobusne postaje k železniški, zato dodatna vlaganja v obstoječe postajališče niso ekonomsko upravičena, so nam pojasnili na kranjski občini.
V Hrašah nočejo tehnološkoturističnega parka
V medvoški občini je pred osmimi leti odmeval projekt gradnje tehnično-turističnega parka pri vasi Hraše, katerega del bi bilo tudi dirkališče. Kot nam je tedaj predstavil Niko Mihelič, komentator dirk formule ena in eden od pobudnikov projekta, bi se bistvo projekta skrivalo v asfaltnih in makadamskih površinah, kjer bi se v varnem okolju vozniki vseh starosti lahko učili vozniških veščin. A takšnih površin v Medvodah očitno ne bo.
»Projekt ni prišel daleč, saj se je že na začetku zataknilo pri umestitvi projekta v okolje. Vaščani so temu močno nasprotovali. Čeprav smo zbrali dovolj podpisov, da bi projekt nadaljevali, se je investitor umaknil. Od tistega dneva naprej je projekt ostal na isti točki,« so nam pojasnili pobudniki gradnje Tehnično-turističnega parka Medvode.
In kaj naj bi megaprojekt, ki se bo po nekaterih podatkih menda raztezal na sto hektarov velikem območju v gozdu, po drugih podatkih pa naj bi zajemal dvakrat večje območje, pravzaprav zajemal? Kot smo v Delu poročali ob predstavitvi projekta, naj bi bili v parku dirkališče s tribunami, poligon varne vožnje, trgovine, restavracije, helidrom, jezero in steza za modeliranje. Hkrati bi bilo v parku tudi območje, rezervirano za kampiranje, zgradili bi še hotel, stezo za karting, muzej avtomobilizma ter modelarski center.
»Bistven del tega parka bi bil poligon za varno uporabo kmetijskih strojev, uredili bi dirkališče, na katerem bi lahko vozili tudi formulo ena, a park ne bi nastal samo zaradi tega,« je o projektu, ki bi po nekaterih ocenah stal več kot 300 milijonov evrov, za Delo pred osmimi leti povedal Niko Mihelič.
A, kot zapisano, česa takega v Medvodah ne bo, saj so nam te dni tudi na tamkajšnji občini potrdili, da je projekt na mrtvi točki. Na vprašanje, kaj se dogaja s spremembo namembnosti zemljišč, ki so jo napovedali pred osmimi leti, je Matej Osolnik iz županovega urada pojasnil: »Kar se tiče namembnosti zemljišč, je občina Medvode pobudo v fazi sprejemanja občinskega prostorskega načrta izločila, saj se ne ujema s strategijo prostorskega razvoja naše skupnosti.« Hkrati je pojasnil, da so mnenje o projektu že pred osmimi leti »izrazili tudi krajani krajevne skupnosti Smlednik, ki so večinoma nasprotovali projektu«.