Že nekaj desettisoč glasov lahko pretehta volitve
Nasprotovanje ustanovnih očetov tiraniji večine bo tako kot leta 2016 tudi letos odmevalo na volitvah
Washington –
Tako kot prejšnji predsedniški kandidati republikanec Donald Trump in demokrat Joe Biden zadnje predvolilne dni ne preživljata v vseh najštevilnejših zveznih državah, ampak predvsem v tistih, ki lahko po večini glasov pretehtajo skupaj z nekaterimi veliko manj številnimi. To je leta 2016 grenko spoznala tedanja demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, in tudi pred tokratnimi volitvami so vse oči uprte v Pensilvanijo, Wisconsin in Arizono, poleg teh pa še v Florido, Severno Karolino in Michigan.
Barbara Kramžar, dopisnica
Hillary Clinton je dobila skoraj 2,9 milijona več glasov ameriških volivcev od Donalda Trumpa, a je kljub temu izgubila volitve. Zanjo je namreč glasovala manjšina elektorjev in privrženci nekdanje državne sekretarke ter prve dame, ki je hotela kot prva ženska prevzeti krmilo Bele hiše, so bili ogorčeni. Pred kratkim je tudi republikanski senator iz Utaha Mike Lee tvitnil, da ZDA niso demokracija, »in to je dobra stvar«.
Sin pravobranilca republikanske ikone Ronalda Reagana in nekdanji sodelavec konservativnega vrhovnega sodnika Samuela Alita je s tem odgovoril na izjavo demokratske podpredsedniške kandidatke Kamale Harris o »naši demokraciji«. Po njegovem prepričanju so cilji svoboda, mir in blagostanje, ki naj bi jih demokracija včasih celo onemogočala. Kritiki so ga zato obtoževali zagovarjanja avtoritarnosti, republikanci pa večkrat poudarijo, da ZDA niso demokracija, ampak ustavna republika. Po teh razlagah so ustanovni očetje zavračali vsako tiranijo, tudi tiranijo večine.
Pod drobnogledom tudi občine
Ameriška ustava niti enkrat ne govori o demokraciji, prav tako ne deklaracija o neodvisnosti, zato pa so ustanovni očetje uveljavili izvršno, zakonodajno in sodno vejo oblasti, ki omejujejo druga drugo. O najpomembnejših vprašanjih odločajo izvoljeni predstavniki ljudstva, ki se v primeru izvolitve predsednika države imenujejo elektorji. Ker v sistemu elektorskega kolidža večina zveznih držav da vse svoje glasove zmagovalcu, se pri velikih, kot sta Kalifornija ali New York, prepričljiva večina ene stranke ne odraža enako. O predsedniku države je lahko zato leta 2016 odločilo tudi 10.704 glasov v Michiganu, 22.748 v Wisconsinu in 44.000 v Pensilvaniji. Te države so pod drobnogledom tudi letos, poleg teh še Arizona, Florida in Severna Karolina, kjer je Trump leta 2016 prepričljivo zmagal. Štabi obeh predvolilnih kampanj natančno preučujejo tudi posamezne občine, ki lahko pretehtajo glasove v vsej zvezni državi. Precej izenačene so tudi napovedi v Teksasu in Georgii, ki sta vsaj doslej veljali za bolj konservativni.
Trump je v prvih treh letih vladanja res zaznal solidno gospodarsko rast in velike zaposlovalne uspehe, med zdravstveno krizo zaradi covida-19 pa je z egoistično zvenečimi nastopi le še poglabljal delitve v državi. Poleg tega njegov tokratni demokratski izzivalec Joe Biden med delavskim razredom ni tako nepriljubljen, kot je bila Hillary Clinton, nekdanjemu demokratskemu podpredsedniku, ki ga sicer že dajejo leta, je pandemija še olajšala predvolilno breme. Trumpu je, nasprotno, otežila briljiranje na množičnih predvolilnih zborih.
V nekaterih zveznih državah, kot sta Florida in Arizona, republikanskega predsednika prizadeva še ustavna ureditev, ki tudi v republiki dovoljuje preseljevanja iz ene države v drugo. Trump ni kriv, da se nešteti prebivalci manj uspešnih demokratsko vodenih velemest selijo v tradicionalne republikanske trdnjave, na volitvah bo morda vendarle plačal račun tudi za tako spremenjena razmerja. Razen če se predvolilne raziskave ne motijo tudi letos, kot je zatrdil.
• Republikanski senator je tvitnil, da ZDA niso demokracija, »in to je dobra stvar«.
• Ameriška ustava ne govori o demokraciji.
• Pod drobnogledom šesterica odločilnih zveznih držav.