Petra Pogorevc Rac

51. DEL

Meni se je zdelo plotunsko streljanje zaradi pritiska in hrupa totalno nagravžno. Še preden se je začelo, smo morali v kasarni sneti vsa okna, jih dati na kup in prekriti s ceradami. Kajti ob hkratnem streljanju iz vseh topov je nastal pošasten pritisk, zaradi katerega bi se okna sesula, če jih ne bi zaščitili. Kasneje nas je med streljanjem metalo ob tla, zraven pa tako grmelo, da se tega ne da opisati. Izstrelkov se do Pule ni samo videlo, ampak tudi slišalo. Po tistem streljanju nam je še cel teden zvenelo v ušesih in smo bili napol gluhi in omotični.

Nadrejeni so me določili za namerilca in me posadili v poveljniški vod. Gledal sem skozi posebne aparature ter glede na oddaljenost tarče in vrsto municije izmeril pot in hitrost izstrelka. Ko sem podatke posredoval naprej, so poveljniki topov lahko ukazali streljanje.

Potem je šlo hitro, vzpostavil se je avtomatizem: »Puni! Zatvaraj! Pali!«

Topovi so bili nameščeni na privzdignjene platoje, do katerih se je po stopnicah dostopalo z dolge pešpoti. Pred dohodom do vsakega topa je bilo kakšnih deset ali pa mogoče dvanajst stopnic. Razdalja med topovi je znašala samo kakšnih deset metrov, nič več. Zadaj za topovi je bilo dvorišče, pod njimi pa velikansko skladišče z municijo, kjer je bilo shranjenih na tisoče polnitev in granat. Vsake toliko časa smo jih vojaki morali čistiti in premeščati kot kolute sira.

Ob vsakem topu sta bili dve okenci: pri enem je z dvigalom prispela navzgor polnitev, pri drugem pa granata. Topovi so imeli dolge in ozke cevi, bili so fiksni in obdani s kupolami. Na vsakem topu je bila posadka; ta je poleg poveljnika vključevala še šest ali sedem vojakov, ki so opravljali vsak svojo nalogo. Zlasti pomemben je bil polnilec, ki je v cev potisnil granato in za njo polnitev. Ko je zapiralec zaprl cev, je sprožilec potegnil sprožilno vrvico in sprožil. Pri plotunskem streljanju imajo torpedni čolni, ki vlečejo po morju desetmetrske tarče, pravico spreminjati smer tudi za sto metrov, zato je bil na topu prisoten dodaten namerilec, ki je po potrebi prilagajal podatke.

Poveljniški vod je bil drugje in je bil videti kot kak bunker. Ko smo pri tistem plotunskem streljanju vse skupaj izmerili in oddali podatke, nisem imel tam več kaj početi. Šel sem ven in prižgal cigareto. V isti sekundi sem imel za ritjo Šalipurja.

»Ajde, Poliču, idemo!« je bevsknil.

»Razumem!« (JEDI GOVNA!) Med streljanjem me je zvlekel na top številka dve. Zahteval je, da zamenjam namerilca, ki je sedel privezan na sedež tik pod kupolo. Plato, na katerem je stal top, je bil razsvetljen. Šla sva navzgor po stopnicah, pritisk naju je dobesedno premikal.

Še danes vem, da je bilo tistemu namerilcu ime Miloš in da je doštudiral gozdarstvo.

Šalipur je stopil do njega in začela sta se prerekati. Kljub neznosnemu hrupu se je med enim in drugim streljanjem slišalo, da drug na drugega razburjeno kričita. Šalipur mu je težil, naj gre dol s topa, Miloš pa mu je dopovedoval, da tega ne sme narediti. Njun prepir je slišal poveljnik kasarne, ki je beležil potek streljanja in je bil ravno pred kupolo topa številka dve.

Šalipur je vztrajal, naj zamenjam Miloša, poveljnik pa ga je nahrulil in za njim še mene:

»Tko ti je dozvolio da napustiš komandni vod?«

Jaz sem samo stal tam in si mislil: naj se sama zjebeta. Bil sem tiho, kot mi je svetoval ćale. Nazadnje je obveljala poveljnikova. Ukazal je, da se z vodnikom vrnem v poveljniški vod.

»Razumem!« (GRLI TE RADKO, PUKOVNIČE! PIČKO IDIOTSKA, ŠALIPURE!)

Obrnila sva se in naredila nekaj korakov, vojaki pa so medtem pripravili top za nov izstrelek. Stopala sva po širokem stopnišču in naenkrat se je zabliskalo; prižgala se je grozljiva srebrna svetloba in zazdelo se je, kot da je dan. Svinjsko je počilo.

Nad glavo sem začutil poblaznel piš, pritisk pa me je prilepil na stopnice.

Šalipur, ki sem ga imel ves čas za ritjo, je skoraj zletel čez mene in preko ograje na dvorišče kakšnih sedem metrov nižje.

Nato je vse potihnilo. Globoka tema in tišina ko v grobu. Slišali so se samo odmevi korakov po betonu. Vojaki z drugih treh topov so se razbežali. Vse se je razletelo u pičku materinu.