Kontrarevolucija v slogu Jackie Kennedy
Amy Coney Barrett Trumpova imenovanka za vrhovno sodnico ZDA je nakazala, da ne bo predsednikova marioneta
Washington – Nova imenovanka republikanskega predsednika Donalda Trumpa za ameriško vrhovno sodišče Amy Coney Barrett ima smisel za modo. Vinsko rdeča obleka s tričetrtinskimi rokavi, oranžen jopič s krajšim krilom v slogu Jackie Kennedy ter vijoličast komplet z ovratnikom z namigom na znamenito predhodnico Ruth Bader Ginsburg, ki jih je nosila prve tri dni zaslišanj v pristojnem senatnem odboru, so bili posrečena kombinacija ženskosti in konservativnosti. Nekateri za prijetno pojavo 48-letne sodnice prizivnega sodišča sedmega sodnega okrožja in matere sedmih otrok vidijo desničarsko kontrarevolucijo ameriške družbe.
Ameriški kongresniki kandidatom za visoke položaje velikokrat ne dajo miru, tako so tudi demokratski člani senatnega odbora za pravosodne zadeve Trumpovo imenovanko za vrhovno sodišče dobro izprašali o vsem, od zdravstvenega zavarovanja do ženske enakopravnosti. Nič ni pomagalo. Amy Coney Barrett se je pri vsakem spornem vprašanju izgovorila na pokojno ikono boja za žensko enakopravnost Ruth Bader Ginsburg, ki jo bo zamenjala na vrhovnem sodišču, in je med zaslišanjem podobno zavrnila kakršnekoli namige na prihodnje sodne odločitve.
Za takšno stališče so dobri razlogi: sodna veja ameriške oblasti ljubosumno čuva neodvisnost od zakonodajne in izvršne, kar je grenko izkusila večina ameriških predsednikov. Za svoje nominirance gredo čez žerjavico, kjer najmanj pričakujejo, pa se ti obrnejo proti njim. To je doživel tudi Trump. Prejšnja imenovanca Neil Gorsuch in Brett Kavanaugh, zlasti zadnjega je reševal iz čeljusti razjarjenih demokratskih nasprotnikov, sta pred kratkim presodila proti njemu v politično občutljivem vprašanju o objavi finančnih podatkov.
Zid prijaznosti
Tudi Amy Coney Barrett je jasno nakazala, da ne bo predsednikova marioneta, a se nekateri bojijo tudi tega. Zaradi spoštovanja verske svobode v senatni dvorani niso omenjali katoliške skupine People of Praise, ki ji pripada mati sedmih otrok, zunaj dvorane pa so vrvele govorice o ženski podrejenosti in podobnem. Drugi pravijo, da si člani te skupine prizadevajo za sočutno krščansko življenje, toda verska usmerjenost
Amy Coney Barrett pri mnogih vzbuja nezaupanje že zaradi dosmrtnega položaja sodnikov ameriškega vrhovnega sodišča.
Demokratski senatorji so zato poskusili izvrtati morebitna zanje sporna stališča, a so v večini naleteli na zid prijaznosti in vrhunskega intelekta. Nekdanja predavateljica na univerzi Notre Dame v South Bendu se ni niti dotaknila notesa pred seboj. Pozornost mnogih je vendarle pritegnila njena pripomba o spolnih preferencah. Havajska demokratska senatorka Mazie Hirono je opozorila, da ta izraz nakazuje izbiro pri usmeritvi LGBT+, kar danes zavrača večina strokovnjakov. Ti so v preteklosti ostro obsojali versko zaznamovane programe za spreminjanje spolne usmerjenosti, a je tudi Amy Coney Barrett zagotovila, da pri tem nima agende, ter na tej podlagi ni diskriminirala.
Nekateri kritiki so sumnjičavi tudi zaradi zagotovil matere dveh posvojenih otrok s Haitija in sina z downovim sindromom, da se ji rasizem gnusi in da razume skrb za zdravje, »sovražna« pa ni niti do zdravstvenega zavarovanja z ljudsko označbo Obamacare, ki je najbolj skrbelo demokrate. Zgodovinsko razsodbo za pravico žensk do prekinitve nosečnosti Roe proti Wadu iz leta 1973 je omenila v kontekstu precedensov, čeprav ji ni dala enakega statusa kot razsodbi Brown proti odboru za izobraževanje, ki je leta 1954 končala rasno segregacijo v ameriškem šolstvu. Predvsem pa je poudarila privrženost ustavi in zakonom ne glede na osebna prepričanja. A bo na razgreto razdeljenem ameriškem političnem prizorišču veliko presenečenje, če bo tako kot Ruth Bader Ginsburg dobila prepričljivo podporo levega in desnega dela ameriškega senata.