Pan­de­mi­ja je za­sen­či­la te­ro­ri­stič­no gro­žnjo

Te­ro­ri­zem in co­vid-19 Mno­ži­ca po­ro­čil o ko­ro­na­vi­ru­su da­je vtis, da te­ro­riz­ma ni več na se­zna­mu var­no­stnih gro­ženj

Delo (Slovenia) - - PREDNJA STRAN - No­vi­ca Mi­haj­lo­vić

Mno­ži­ca po­ro­čil o ko­ro­na­vi­ru­su da­je vtis, da te­ro­riz­ma ni več na se­zna­mu var­no­stnih gro­ženj.

Pre­ki­ni­ti sti­ke med lju­dmi, da bi pre­pre­či­li šir­je­nje vi­ru­sa, je za epi­de­mi­o­lo­ge ena­ko ključ­no, kot je za boj pro­ti te­ro­riz­mu po­memb­no, da pre­pre­či­jo šir­je­nje ra­di­kal­nih idej in na­sil­ne re­to­ri­ke zla­sti prek druž­be­nih omre­žij.

Ka­dro­vski ba­zen za te­ro­ri­ste bi pri nas lah­ko bi­li mar­gi­na­li­zi­ra­ni po­sa­me­zni­ki iz od­ri­nje­nih etnič­nih sku­pno­sti, dru­ga­če pa Slo­ve­ni­jo skraj­ne­ži iz re­gi­je pre­po­zna­va­jo kot pro­stor za sre­če­va­nje in ur­je­nje.

Pri obrav­na­vi mi­gran­tov, ki so brez do­vo­lje­nja vsto­pi­li v Slo­ve­ni­jo, po­li­ci­sti ugo­ta­vlja­jo tu­di in­di­ka­tor­je, po­ve­za­ne z iz­va­ja­njem te­ro­ri­stič­nih de­jav­no­sti ozi­ro­ma dru­gih po­dob­nih ele­men­tov.

So za­ra­di pan­de­mi­je te­ro­ri­sti zbo­le­li in umr­li ali so se v sen­ci glo­bal­ne­ga bo­ja pro­ti vi­ru­su zgolj po­tuh­ni­li? Bo pre­u­smer­ja­nje dr­žav­nih vi­rov v za­je­zi­tev šir­je­nja okuž­be te­ro­ri­stom da­lo no­ve pri­lo­žno­sti? Ka­ko var­ni sta pred ne­o­pa­zni­mi, a ra­di­ka­li­zi­ra­ni­mi po­sa­me­zni­ki Slo­ve­ni­ja in na­ša so­se­šči­na? Bo­do brez­po­sel­ni, lač­ni in lju­dje brez per­spek­ti­ve, ki jih bo v ne­de­lu­jo­čih dr­ža­vah pu­sti­la za se­boj pan­de­mi­ja, te­ro­ri­stič­nim or­ga­ni­za­ci­jam olaj­ša­li šir­je­nje ide­o­lo­gi­je in no­va­če­nje ka­drov?

V ča­su, ko se vsa­ka in­for­ma­tiv­na od­da­ja zač­ne in na­da­lju­je s pre­šte­va­njem na no­vo oku­že­nih, re­sno obo­le­lih in umr­lih za co­vi­dom-19, obi­čaj­ne­mu po­tro­šni­ku me­di­jev ni bi­lo tež­ko sko­raj­da čez noč po­za­bi­ti na do za­čet­ka le­to­šnje­ga le­ta naj­ve­čjo ne­var­nost za sve­tov­no var­nost, te­ro­ri­zem.

V po­ne­de­ljek zju­traj je so­se­dnjo Hr­va­ško pre­tre­sel strel­ski na­pad, v ka­te­rem je mla­de­nič iz Ku­ti­ne z av­to­mat­sko pu­ško ka­la­šni­kov v sre­di­šču Za­gre­ba na Mar­ko­vem tr­gu stre­ljal v po­slo­pje vla­de in več­krat ustre­lil po­li­ci­sta, ki je va­ro­val stav­bo. Ver­nik, do­mo­ljub in zve­sti po­slu­ša­lec glas­be­ne iko­ne ne­o­u­sta­šev Mar­ka Per­ko­vića - Thomp­so­na je, so­deč po ob­ja­vah na druž­be­nih omrež­jih, imel te­ža­ve sam s se­boj in ze­lo rad je imel orož­je. Po­tem ko je iz­stre­lil ves na­boj­nik iz av­to­mat­ske pu­ške, se je skril pred po­li­ci­jo in si so­dil sam. Če­prav hr­va­ški pre­i­sko­val­ni or­ga­ni še išče­jo mo­ti­ve za na­pad, si je no­vi­nar hr­va­ške­ga Ju­tar­nje­ga

li­sta Ma­rin De­ško­vić v na­slo­vu ko­men­tar­ja po­sta­vil oči­tno in pred­vsem re­to­rič­no vpra­ša­nje: »Kaj je bil ta na­pad na Mar­ko­vem tr­gu, če ne te­ro­ri­zem?« Spo­mnil je, da je po po­li­ci­ji do­tlej ne­zna­ni na­pa­da­lec z na­bi­to pu­ško sre­di me­sta z na­si­ljem po­slal spo­ro­či­lo hr­va­ški vla­di. »Dej­stvo, da je na­pad iz­ve­del 22-le­tni mir­ni go­lo­bra­di mla­de­nič iz Ku­ti­ne in ne Islam­ska dr­ža­va, tu ni­če­sar ne spre­me­ni,« je za­pi­sal ko­men­ta­tor.

Ko­li­ko te­ro­riz­ma je v dr­ža­vi brez te­ro­riz­ma?

Po­dob­no kot na Hr­va­škem ni­so va­je­ni te­ro­riz­ma in se do po­ne­delj­ko­ve­ga stre­lja­nja na Mar­ko­vem tr­gu o tem ni­so pre­ti­ra­no spra­še­va­li, ima­mo tu­di v Slo­ve­ni­ji v za­dnjih dveh de­se­tle­tjih sre­čo, da smo bi­li ne­za­ni­mi­vi za te­ro­ri­ste. To­da to ne po­me­ni, da pri nas ni ra­di­ka­li­zi­ra­nih po­sa­me­zni­kov ali sku­pin. Slo­ve­ni­ja ni otok v glo­ba­li­zi­ra­nem sve­tu, po ka­te­rem kljub šte­vil­nim pan­de­mič­nim epi­de­mi­jam tu­di ra­di­kal­ne ide­je pro­sto po­tu­je­jo. Po­dob­no kot ve­lja za or­ga­ni­zi­ra­ni kri­mi­nal, je na­ša dr­ža­va že za­ra­di ge­o­po­li­tič­ne­ga po­lo­ža­ja tran­zi­tni pro­stor, prek ka­te­re­ga z ju­go­vzho­da po­tu­je­jo na za­hod Evro­pe ra­di­ka­li­zi­ra­ni po­sa­me­zni­ki in prek na­še­ga oze­mlja ti­ho­ta­pi­jo orož­je, stre­li­vo in raz­stre­li­vo za te­ro­ri­stič­ne na­pa­de.

Da je v Slo­ve­ni­ji, dr­ža­vi brez ene­ga sa­me­ga te­ro­ri­stič­ne­ga na­pa­da, mo­go­če opa­zi­ti ši­rok spek­ter zna­kov is­la­mi­stič­ne ra­di­ka­li­za­ci­je in ek­s­tre­miz­ma, sta pred do­brim te­dnom v znan­stve­ni pu­bli­ka­ci­ji

Per­spec­ti­ves on ter­ro­ri­sm, ki je bi­la ob­ja­vlje­na na Uni­ver­zi v Le­i­dnu, za­pi­sa­la slo­ven­ska obram­bo­slov­ca Iztok Pre­zelj in Kle­men Ko­cjan­čič. Med dru­gim sta ugo­to­vi­la, da so po­jav­ne obli­ke is­la­mi­stič­ne ra­di­ka­li­za­ci­je v si­cer mir­ni in var­ni dr­ža­vi sre­di Evro­pe lah­ko ze­lo ra­zno­li­ke in se­ga­jo od lo­gi­stič­nih de­jav­no­sti, kot so tran­sport lju­di, orož­ja, de­nar­ja, no­va­če­nje bor­cev za tu­ja bo­ji­šča, spor­ne de­jav­no­sti ne­ka­te­rih ne­vla­dnih or­ga­ni­za­cij, ur­je­nje in ce­lo kon­kre­tne gro­žnje z na­pa­dom. Za­pi­sa­la sta, da se je vse to pri nas že zgo­di­lo, med­tem ko dr­žav­ne obla­sti ni­ko­li ni­so ime­le po­tre­be po spre­mi­nja­nju var­no­stne oce­ne, v ka­te­ri je že dol­go za­pi­sa­no, da je te­ro­ri­stič­na gro­žnja pri nas majh­na. Spo­ra­dič­ni do­god­ki, ki sta jih av­tor­ja raz­i­ska­ve skrb­no pre­če­sa­la, ni­so vpli­va­li na jav­no mne­nje, ki prav ta­ko ne za­zna­va te­ro­riz­ma kot ne­var­no­sti za var­nost. V Slo­ve­ni­ji ni za­zna­ti te­ro­ri­stič­ne sku­pi­ne, ki bi de­lo­va­la pro­ti vla­di ali tu­kaj­šnjim pre­bi­val­cem in in­fra­struk­tu­ri, tu­di ni bi­lo no­be­ne­ga na­pa­da. Pri­me­rov agre­siv­ne­ga po­li­tič­ne­ga na­sto­pa is­la­mi­stov za spre­mem­be de­mo­kra­tič­ne­ga po­li­tič­ne­ga sis­te­ma, ki jih je bi­lo mo­go­če vi­de­ti v ne­ka­te­rih za­ho­dnih dr­ža­vah, pri nas ni bi­lo.

So­raz­mer­na var­nost hi­tro uspa­va

Za­zna­ne pri­me­re bla­ge ra­di­ka­li­za­ci­je v Slo­ve­ni­ji je mo­go­če pri­pi­sa­ti vpli­vom iz tu­ji­ne, zla­sti iz Bo­sne in Her­ce­go­vi­ne, od ko­der se ra­di­kal­ci prek oze­mlja na­še dr­ža­ve po­ve­zu­je­jo s so­mi­šlje­ni­ki na Du­na­ju in na se­ve­ru Ita­li­je (pred­vsem v Mi­la­nu). »Ra­di­ka­li­za­ci­ja mu­sli­man­skih sku­pno­sti na Bal­ka­nu (pred­vsem v Sa­ra­je­vu) ter na Du­na­ju in v Mi­la­nu bolj ali manj vpli­va na ra­di­ka­li­za­ci­jo v Slo­ve­ni­ji. Zdi se, da je za te vi­re mo­či Slo­ve­ni­ja za­ni­mi­va kot tran­zi­tna dr­ža­va ... pro­stor, kjer se lah­ko sre­ču­je­jo in ne pri­te­gne­jo pre­več po­zor­no­sti obla­sti, kjer se lah­ko skri­je­jo in no­va­či­jo,« sta lo­gi­stič­no in pod­por­no vlo­go na­še­ga pro­sto­ra za is­la­mi­stič­ne te­ro­ri­stič­ne sku­pi­ne opi­sa­la Pre­zelj in Ko­cjan­čič.

To je skla­dno z na­čr­tom Al Ka­i­de, ime­no­va­nim Plan Bal­kan

2020, ki Za­ho­dni Bal­kan obrav­na­va kot lo­gi­stič­no ba­zo, iz ka­te­re te­ro­ri­sti ši­ri­jo svo­jo de­jav­nost na ob­mo­čje za­ho­dne Evro­pe. Prav za­to je pri nas ver­je­tne­je pri­ča­ko­va­ti ne­ka­te­re za­le­dne te­ro­ri­stič­ne de­jav­no­sti, to­rej no­va­če­nje, ur­je­nje, inan­ci­ra­nje in pod­po­ro, kot de­jan­ske na­pa­de. Ka­dro­vski ba­zen za te­ro­ri­ste bi pri nas lah­ko bi­li mar­gi­na­li­zi­ra­ni po­sa­me­zni­ki iz od­ri­nje­nih etnič­nih sku­pno­sti, dru­ga­če pa Slo­ve­ni­jo skraj­ne­ži iz re­gi­je pre­po­zna­va­jo kot pro­stor za sre­če­va­nje in ur­je­nje, med­tem ko pro­sto­ra za šir­je­nje skraj­nih is­la­mi­stič­nih idej raz­i­sko­val­ca pri nas ne vi­di­ta, ra­zen mor­da v ne­ka­te­rih manj­ših in ob­rob­nih kro­gih. Šir­je­nja po­li­tič­nih idej is­la­mi­stov, po­zi­vov k is­la­mi­za­ci­ji, uved­bi še­ri­at­ske­ga pra­va in po­dob­ne­ga pri nas v jav­nem po­li­tič­nem pro­sto­ru ni za­zna­ti, a to ne po­me­ni, da te za­mi­sli ne ob­sta­ja­jo v manj­ših in za­pr­tih kro­gih, kjer ča­ka­jo na pri­lo­žno­sti za ra­zvoj. Pre­zelj in Ko­cjan­čič sta ugo­to­vi­la, da dr­žav, kot je Slo­ve­ni­ja, sno­val­ci med­na­ro­dnih pro­ti­te­ro­ri­stič­nih po­li­tik ne bi sme­li spre­gle­da­ti zgolj za­ra­di na­vi­de­zne var­no­sti in mi­ru. »Skro­mna pri­so­tnost ra­di­kal­cev in ek­s­tre­mi­stov v dr­ža­vi, kot je Slo­ve­ni­ja, je pri­pe­lja­la do blaž­jih nad­zor­nih me­ha­niz­mov in zmanj­ša­ne po­zor­no­sti obla­sti ... is­la­mi­stič­ni skraj­ne­ži iz­ra­blja­jo naj­šib­kej­še čle­ne v med­na­ro­dnem nad­zo­ru in to bo­do po­če­li tu­di v pri­ho­dnje,« sta za­pi­sa­la av­tor­ja ome­nje­ne raz­i­ska­ve.

Po­li­ci­ja za­go­ta­vlja, da je bu­dna

Tu­di v ča­su iz­va­ja­nja na­log za pre­pre­či­tev šir­je­nja vi­ru­sa in kljub obi­li­ci de­la z upra­vlja­njem ne­za­ko­ni­tih mi­grant­skih to­kov so v vod­stvu po­li­ci­je oce­ni­li, da so var­no­stne raz­me­re pri nas ugo­dne. Šte­vi­lo obrav­na­va­nih ka­zni­vih de­janj, za ka­te­ra je bi­la do sre­di­ne ok­to­bra po­da­na ka­zen­ska ovad­ba, je pri­mer­lji­vo s šte­vi­lom ka­zni­vih de­janj v is­tem ob­do­bju pre­te­kle­ga le­ta.

Pri obrav­na­vi mi­gran­tov, ki so ne­do­vo­lje­no vsto­pi­li v Slo­ve­ni­jo, po­li­ci­sti ugo­ta­vlja­jo tu­di in­di­ka­tor­je, po­ve­za­ne z iz­va­ja­njem te­ro­ri­stič­nih de­jav­no­sti ozi­ro­ma dru­gih po­dob­nih ele­men­tov. V pri­me­ru po­tr­di­tve in­di­ka­tor­jev se v obrav­na­vo teh oseb vklju­či­jo kri­mi­na­li­sti. »Sto­pnja te­ro­ri­stič­ne ogro­že­no­sti osta­ja niz­ka, na dru­gi od pe­tih sto­penj le­stvi­ce. Med­na­ro­dna stro­ka je ugo­to­vi­la, da je za­ra­di co­vi­da-19 ne­var­nost ne­ko­li­ko upa­dla. Po­leg tu­jih te­ro­ri­stič­nih bor­cev – po­vra­tni­kov – so v ča­su co­vi­da-19 ne­var­ne zla­sti sa­mo­ra­di­ka­li­zi­ra­ne ose­be in manj­še sku­pi­ne,« so po­ja­sni­li na po­li­ci­ji. Prav za­to so slo­ven­ski po­li­ci­sti s par­tner­ji do­ma in v tu­ji­ni po­zor­ni na pre­po­zna­va­nje no­vih oblik in zgo­dnje od­kri­va­nje pri­pra­vljal­nih de­janj. Pri tem se, ra­zen s ko­le­gi iz tu­ji­ne, te­sno po­ve­zu­je­jo s šo­la­mi, so­ci­al­ni­mi služ­ba­mi in dru­ži­na­mi, ki se v lo­kal­nem oko­lju pr­vi sre­ča­jo s po­ja­vi ra­di­ka­li­za­ci­je, ek­s­tre­miz­ma, ki lah­ko vo­di v na­si­lje.

»Naj­manj­ši Bož­ji vo­jak« je pa­ra­zit

Ob pr­vem va­lu pan­de­mi­je so pri pro­pa­gan­dnem kri­lu Al Ka­i­de As Sa­hab ko­ro­na­vi­rus nav­du­še­no poz­dra­vi­li kot »Bož­jo je­zo«, ki raz­kri­va ran­lji­vost bo­ga­te­ga Za­ho­da, ne­moč­ne­ga pro­ti »naj­manj­še­mu Bož­je­mu vo­ja­ku na ze­melj­skem obli­čju«. Tu­di Greg Bar­ton, pro­fe­sor glo­bal­nih is­lam­skih po­li­tik na in­šti­tu­tu Al­fre­da De­a­ki­na v Av­stra­li­ji, je na­šel vzpo­re­dni­ce med pan­de­mi­jo in glo­bal­nim te­ro­riz­mom. Po­dob­no kot se okuž­be ši­ri­jo v va­lo­vih, se tu­di od­mev­nej­ši te­ro­ri­stič­ni na­pa­di zgo­sti­jo v do­lo­če­nem ča­sov­nem za­po­red­ju. Ko se dr­ža­ve od­zo­ve­jo na na­pa­de in od­loč­ne­je po­skr­bi­jo za var­nost, se tu­di na­pa­dal­ci po­tuh­ne­jo in po­skri­je­jo, po­dob­no kot od­zi­vi dr­žav na šir­je­nje vi­ru­sa za ne­kaj ča­sa za­je­zi­jo rast okužb. »Ne vi­di­mo ti­ste­ga, če­sar no­če­mo vi­de­ti, in ta­ko smo žr­tve svo­jih po­bo­žnih že­lja,« je o od­no­su do vi­ru­sa in do te­ro­riz­ma za­pi­sal Bar­ton.

Kaj se pro­ti­te­ro­ri­stič­ni stro­kov­nja­ki in epi­de­mi­o­lo­gi lah­ko na­u­či­jo drug od dru­ge­ga? Pre­ki­ni­ti sti­ke med lju­dmi, da bi pre­pre­či­li šir­je­nje vi­ru­sa, je za epi­de­mi­o­lo­ge ena­ko ključ­no, kot je za boj pro­ti te­ro­riz­mu po­memb­no, da pre­pre­či­jo šir­je­nje ra­di­kal­nih idej in na­sil­ne re­to­ri­ke zla­sti prek druž­be­nih omre­žij. Učin­ko­vi­to in pre­pri­člji­vo ob­ve­šča­nje jav­no­sti ter de­jav­no spre­mlja­nje ra­zvo­ja vi­ru­sa in ne­var­no­sti te­ro­ri­stič­nih na­pa­dov je po­memb­no za za­go­ta­vlja­nje var­no­sti, pri če­mer je ključ­no za­u­pa­nje v sku­pno­sti, da lju­dje ne bo­do ime­li te­žav in za­drž­kov pred­sta­vi­ti obla­stem ve­ro­do­stoj­ne in re­le­van­tne in­for­ma­ci­je.

Po­dob­no kot se vi­rus ve­de opor­tu­ni­stič­no in pa­ra­zit­sko, se ve­de­jo tu­di te­ro­ri­stič­ne or­ga­ni­za­ci­je. Išče­jo na­čin in pot za pre­ži­ve­tje ter čim ve­čji uči­nek svo­jih de­janj, za­to so sla­bo de­lu­jo­če ali ce­lo ne­de­lu­jo­če dr­ža­ve pri­mer­nej­še oko­lje ta­ko za ne­nad­zo­ro­va­no šir­je­nje okužb kot za iz­ved­bo mo­ril­skih te­ro­ri­stič­nih na­pa­dov. Kot je po­ja­snil Bar­ton, so kar tri če­tr­ti­ne smr­tnih žr­tev te­ro­riz­ma v za­dnjih le­tih na­šte­li v Si­ri­ji, Ira­nu, Afga­ni­sta­nu, Pa­ki­sta­nu in Ni­ge­ri­ji. Zla­sti v ne­de­lu­jo­čih dr­ža­vah se obla­sti s te­ro­ri­stič­ni­mi sku­pi­na­mi ra­de spo­pa­de­jo z vo­ja­ški­mi eno­ta­mi, kar obi­čaj­no pov­zro­či še več žr­tev, tu­di med ne­dol­žni­mi, po­ve­ča ma­te­ri­al­no raz­de­ja­nje in že ta­ko rev­ne dr­ža­ve pah­ne v no­vo v ne­skonč­nem ni­zu spi­ral na­si­lja.

Za­pr­te šo­le in la­ko­ta so do­bra no­vi­ca za te­ro­ri­ste

Pre­bi­val­ce rev­nih dr­žav ve­li­ke­ga de­la Azi­je in Afri­ke že de­se­tle­tja ogro­ža­jo po­dob­ne me­ša­ni­ce gro­ženj. V za­dnjih le­tih se z za­o­stre­ni­mi pod­neb­ni­mi spre­mem­ba­mi, su­ša­mi in ško­dljiv­ci so­o­ča­jo na vse ve­čjih ob­mo­čjih zla­sti v Afri­ki, hu­ma­ni­tar­ne ka­ta­stro­fe pa ni­so ne­kaj, kar bi na­sil­ne skraj­ne­že od­gna­lo s te­ga ob­mo­čja. Če k te­mu do­da­mo pan­de­mi­jo co­vi­da-19, se za­de­ve zgolj po­slab­ša­jo.

Ni­ge­ri­ja, ki za afri­ške raz­me­re ni rev­na, la­ni je iz­ri­ni­la Ju­žno Afri­ko s po­lo­ža­ja naj­ve­čje­ga afri­ške­ga go­spo­dar­stva in je z 200 mi­li­jo­ni pre­bi­val­cev naj­ve­čji afri­ški trg, ima ze­lo ve­li­ko sa­mo­za­po­sle­nih. Vse te lju­di je že spo­mla­dan­sko za­pr­tje go­spo­dar­stva pah­ni­lo v obu­pen po­lo­žaj. Vla­da v La­go­su pre­pro­sto ni mo­gla po­skr­be­ti za hra­no za lju­di, ki so čez noč osta­li brez do­hod­ka. Ne­za­do­volj­ne in lač­ne mla­de Ni­ge­rij­ce iz obu­bo­ža­nih dru­žin so z ve­se­ljem spre­je­li pod svo­je okri­lje v te­ro­ri­stič­ni or­ga­ni­za­ci­ji Bo­ko Ha­ram, ki si pri­za­de­va za obli­ko­va­nje islam­ske dr­ža­ve zno­traj Ni­ge­ri­je. Ta­ko so lju­dje, ki so do iz­bru­ha vi­ru­sa še ži­ve­li od svo­je­ga de­la, čez noč po­sta­li te­ro­ri­sti, ki jih Bo­ko Ha­ram upo­ra­blja za iz­va­ja­nje svo­jih na­sil­nih ak­cij v Ni­ge­ri­ji in so­se­dnjih dr­ža­vah.

V ne­dav­nem sple­tnem po­go­vo­ru z no­vi­nar­ji je ge­ne­ral­ma­jor Da­gvin R. M. An­der­son, po­velj­nik spe­ci­al­nih ope­ra­cij ame­ri­ške voj­ske, za­dol­žen za Afri­ko, po­ve­dal, da je bi­lo pri­lo­žno­sti za raz­cvet te­ro­ri­stov v Afri­ki že do­slej več kot do­volj, v ča­su pan­de­mi­je so se jim od­pr­le no­ve, vseh teh iz­zi­vov pa pre­pro­sto ni mo­go­če re­ši­ti na vo­ja­ški na­čin, je pri­znal po­velj­nik. »Več kot 9000 šol v Afri­ki je za­pr­tih, zgolj v Ma­li­ju in Bur­ki­na Fa­su 3000. Ze­lo nas skr­bi, kaj to po­me­ni za pri­ho­dnji ra­zvoj, za pri­lo­žno­sti lju­di, ki ži­vi­jo na teh ob­mo­čjih. In kaj bi po­me­ni­lo, če bi te na­sil­ne ek­s­tre­mi­stič­ne or­ga­ni­za­ci­je na­do­me­sti­le za­pr­te šo­le s svo­jo ide­o­lo­gi­jo in nau­ki,« se je vpra­šal ge­ne­ral­ma­jor An­der­son. Zgolj eno orod­je, v tem pri­me­ru to­rej voj­ska, ne bo do­volj za iz­ko­re­ni­nje­nje te­ro­ri­stič­nih in ek­s­tre­mi­stič­nih na­sil­nih sku­pin v rev­nih afri­ških dr­ža­vah. Brez po­mo­či iz tu­ji­ne, ki bo omo­go­či­la go­spo­dar­ski ra­zvoj, gra­dnjo in ra­zvoj šol­skih ter zdra­vstve­nih in druž­be­nih sis­te­mov, teh ob­mo­čij ne bo mo­go­če po­te­gni­ti iz krem­pljev na­sil­ne te­ro­ri­stič­ne ide­o­lo­gi­je, je pre­pri­čan ge­ne­ral­ma­jor.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.