Ne­go­to­va pri­ho­dnost glas­be­ni­kov

Di­gi­tal­na pro­da­ja La­stni­štvo glas­be upa­da, na­ra­šča pa na­jem

Delo (Slovenia) - - PREDNJA STRAN - Zden­ko Ma­toz

Pre­toč­no po­slu­ša­nje glas­be pre­vla­du­je, ustvar­jal­ci pa od te­ga ni­ma­jo ve­li­ko.

Glas­be­no in­du­stri­jo je za­dnjih tri­de­set let pre­se­ne­čal ra­zvoj teh­no­lo­gi­je, za ka­te­ro je zgolj ca­plja­la. Ne­pri­pra­vlje­na na di­gi­tal­no ob­do­bje je do­ži­ve­la ve­li­ko kriz, ki se še po­gla­blja­jo. V ce­lo­tni ve­ri­gi so po­te­gni­li krat­ko pred­vsem glas­be­ni ustvar­jal­ci in iz­va­jal­ci.

V Zdru­že­nih dr­ža­vah Ame­ri­ke je bi­la pred krat­kim ob­ja­vlje­na štu­di­ja, ki jo je na­ro­či­lo zdru­že­nje Re­cor­ding In­du­stry As­so­ci­a­ti­on of Ame­ri­ca (RIAA). Ta pri­na­ša sla­be no­vi­ce sek­tor­jem glas­be­ne­ga po­sla, ki ob­se­ga po­sne­to glas­bo, saj moč­no upa­da­jo pro­da­ja iz­ič­nih no­sil­cev glas­be in di­gi­tal­ni pre­no­si. Na dru­gi stra­ni na­ra­šča na­ro­ča­nje na pre­toč­no obli­ko po­slu­ša­nja glas­be. To je edi­na do­bra no­vi­ca za pri­hod­ke ame­ri­ške glas­be­ne in­du­stri­je. Pre­toč­no pred­va­ja­nje se je na­mreč le­ta 2019 po­ve­ča­lo za 13 od­stot­kov, z 9,8 mi­li­jar­de na 11,1 mi­li­jar­de do­lar­jev, kar je 79 od­stot­kov pri­hod­kov od pro­da­je po­sne­te glas­be.

Šte­vi­lo pla­člji­vih na­roč­nin se je la­ni po­ve­ča­lo za 29 od­stot­kov, na 60,4 mi­li­jo­na do­lar­jev, med­tem ko je le­to prej zna­ša­lo 46,9 mi­li­jo­na. Za pet­krat se je po­ve­ča­lo šte­vi­lo na­roč­ni­kov pre­toč­ne glas­be v pri­mer­ja­vi s šti­ri­mi le­ti prej, ko je bi­lo lju­di z me­seč­no na­roč­ni­no zgolj 10,8 mi­li­jo­na.

Di­gi­tal­nost do­ma­če glas­be

Do­ma­ča glas­be­na in­du­stri­ja se­ve­da ni ta­ko raz­vi­ta in ve­li­ka ter ima ve­li­ko po­seb­no­sti. Vpra­ša­li smo ne­kaj pred­stav­ni­kov za­ložb, ka­kšen je nji­hov po­gled na to­vr­stne na­či­ne pro­da­je glas­be. Dar­jo Rot iz za­lož­be Ni­ka je po­ve­dal, da pri njih di­s­tri­bu­i­ra­jo glas­bo na tri na­či­ne, »naj­ve­čji de­lež je še ve­dno pro­da­ja iz­ič­nih al­bu­mov, to­rej ce­de­jev in vi­nil­nih plošč, ki jih lah­ko naj­de­te v na­ši res bo­ga­to za­lo­že­ni sple­tni tr­go­vi­ni. Prav tam je mo­žen tu­di na­kup do­lo­če­nih al­bu­mov v di­gi­tal­ni obli­ki, to­rej v za­pi­su mp3, kar ni več v mo­di, ker to po­me­ni pre­na­ša­nje ve­li­kih da­to­tek, ki za­se­de­jo ve­li­ko pro­sto­ra na na­ših na­pra­vah. Tre­nu­tno je ve­li­ko bolj pri­lju­bljen tre­tji na­čin, to je pre­toč­no po­slu­ša­nje glas­be, kar po­me­ni, da je ta­ko re­koč vsa glasba, ki si jo lah­ko za­mi­sli­te, na vo­ljo prek ene apli­ka­ci­je, ki na va­ši na­pra­vi za­vze­ma mi­ni­mal­no pro­sto­ra, omo­go­ča pa iz­je­mno ka­ko­vost po­slu­ša­nja.«

Go­ran Li­si­ca iz za­lož­be Dal­las me­ni, da je di­gi­tal­na obli­ka pro­da­je glas­be po­leg kon­cer­tov do­mi­nan­ten vir pri­hod­kov glas­be­ne in­du­stri­je in ta­ko re­koč edi­ni re­sni vir pri­hod­kov di­s­ko­gra­i­je. »Pro­da­ja ce­de­jev je še osta­nek ostan­kov, pro­da­ja vi­ni­lov si­cer na­ra­šča, am­pak je v ce­lo­tni inanč­ni sli­ki ne­po­memb­na. Na­če­lo­ma je di­gi­tal­na pro­da­ja tu­di iz­re­dno prak­tič­na, upo­rab­ni­ku pri­ja­zna in bi v krat­kem lah­ko spra­vi­la inanč­ni vo­lu­men sve­tov­ne di­s­ko­gra­i­je na viš­je rav­ni, kot je to bi­lo v zla­tih ča­sih ek­s­pan­zi­je ce­de­jev.«

Tu­di Boštjan Me­nart iz za­lož­be Me­nart me­ni, da je e-tr­go­vi­na še edi­ni re­sni ka­nal za tr­že­nje po­snet­kov. »Fi­zič­ni no­sil­ci so bolj za av­di­oi­le, med­tem ko bi pre­toč­nost lah­ko bi­la do­no­sen po­sel, če bi do­se­gli ra­ven upo­ra­be na raz­vi­tih tr­gih. Zla­sti za slo­ven­ske po­snet­ke, pri ka­te­rih smo ome­je­ni na vse­ga dva mi­li­jo­na po­ten­ci­al­nih po­slu­šal­cev, je pla­člji­va pre­toč­nost pre­ma­lo raz­šir­je­na, da bi pri­hod­ki iz te­ga vi­ra omo­go­ča­li ra­zvoj no­vih vse­bin.«

Pre­toč­nost je sla­bo pla­ča­na

Chris Eck­man iz za­lož­be Glit­ter­be­at je po­ve­dal, da je »pro­da­ja prek pre­na­ša­nja glas­be moč­no upa­dla, od­kar smo pred osmi­mi le­ti od­pr­li za­lož­bo. Pre­no­sov glas­be je bi­lo ne­ko­li­ko več ob po­mla­dni usta­vi­tvi jav­ne­ga ži­vlje­nja. Pro­da­ja al­bu­mov in ce­de­jev po po­šti je ne­go­to­va, ve­li­ko tr­go­vin so za­pr­li. Za­to so se šte­vil­ni kup­ci glas­be vr­ni­li k pre­na­ša­nju glas­be, ker so ta­ko ho­te­li pod­pre­ti glas­be­ni­ke in za­lož­be. Si­cer pa je pre­ta­ka­nje glas­be glav­ni pri­ho­dek sve­tov­ne glas­be­ne in­du­stri­je. Ne gle­de na to, kaj si mi­sli­mo o po­slu­šal­ski iz­ku­šnji in pla­či­lu na­do­me­stil glas­be­ni­kom, se mo­ra­mo s tem spri­ja­zni­ti. Tre­ba je po­u­da­ri­ti, da je ne­pra­vič­no pla­če­va­nje glas­be­ni­kov bi­stvo teh glas­be­nih sto­ri­tev. Pa ven­dar­le še ve­dno vla­ga­jo ve­li­ko ener­gi­je v iz­da­ja­nje glas­be v obli­ki ce­de­jev in vi­nil­nih al­bu­mov ter v so­de­lo­va­nje z glas­be­ni­mi plat­for­ma­mi, kot je re­ci­mo ban­dcamp, ki te­me­lji­jo na pra­vič­nem pla­či­lu. Nav­du­še­ni smo nad ban­dcam­pom, saj je to ena od red­kih ve­li­kih plat­form z etič­nim pri­sto­pom. De­jan­sko se tru­di­jo obli­ko­va­ti traj­no­stno na­rav­nan glas­be­ni eko­si­s­tem – kar je rav­no na­spro­tno od pri­sto­pa 'po­be­ri jim de­nar in zbe­ži', kot ga ima­jo ve­li­ka­ni, de­ni­mo spo­ti­fy in apple mu­sic«.

Ko­nec fi­zič­nih no­sil­cev glas­be

Za­ni­ma­le so nas tu­di iz­ku­šnje na­ših gla­sni­kov in glas­be­nic. Ma­ri­na Mar­tens­son do­je­ma di­gi­tal­no obli­ko pro­da­je glas­be kot ge­no­cid iz­ič­nih iz­daj no­sil­cev glas­be in po­smeh ne­od­vi­snim glas­be­ni­kom. »Je pa res, da imam tu­di sa­ma svoj pr­vi al­bum Fen­ces in ne­kaj sin­glov na ve­či­ni di­gi­tal­nih glas­be­nih plat­form.

Pr­ve­nec je bil iz­dan le­ta 2009, z di­gi­tal­ni­mi pri­hod­ki pa ni­sem po­kri­la ni­ti 0,00001 od­stot­ka stro­škov iz­da­je. Ta­ko da se mi zdi pri­ho­dnost glas­be­nih iz­va­jal­cev in av­tor­jev ze­lo ne­go­to­va.«

V za­dnjih dvaj­se­tih le­tih je bi­la ve­či­na glas­be di­gi­ta­li­zi­ra­ne, za­to je ve­či­na da­na­šnje opre­me za re­pro­duk­ci­jo glas­be di­gi­tal­ne. Mo­bil­ni te­le­fo­ni, pre­no­sni ra­ču­nal­ni­ki, av­to­mo­bil­ski av­dio in do­ma­če ki­no na­pra­ve so na­re­je­ni za po­slu­ša­nje di­gi­tal­nih za­pi­sov, pra­vi Zo­ran Pre­din. »Ana­lo­gni so osta­li sa­mo gra­mo­fo­ni. Vse­e­no pa se je naj­prej med sla­do­ku­sci, da­nes pa tu­di med mla­di­mi po­slu­šal­ci, ana­lo­gni za­pis na vi­nil­kah vr­nil in ce­lo pre­hi­tel pro­da­jo ce­de­jev. Obi­čaj­no vi­nil­nim al­bu­mom do­da­ja­jo pre­toč­ne ko­de. Mo­žnost pre­toč­ne­ga po­slu­ša­nja je vse­ka­kor do­bro­do­šla za po­vr­šno za­u­ži­tje glas­be, ne mo­re pa na­do­me­sti­ti ana­lo­gne­ga zvo­ka, ki zah­te­va pol­no po­zor­nost in je prav­za­prav ne­ka­kšen ri­tu­al, ta­ko kot do­ber seks.«

Pre­din pra­vi, da je nje­go­va glasba v di­gi­tal­ni obli­ki pri­so­tna na vseh ve­čjih glas­be­nih plat­for­mah, kjer za di­gi­tal­no pro­da­jo skr­bi­ta nje­go­vi za­lož­bi Cro­a­tia Re­cords in Ce­lin­ka ter za­lo­žnik Aqua­ri­us Pu­bli­shing. Oce­nju­je, da ta­ko prej­me pri­bli­žno 10 od­stot­kov pri­hod­ka od av­tor­skih pra­vic. »Pri­ča­ku­jem, da bo konč­no raz­mer­je med vi­nil­ka­mi in di­gi­tal­no glas­bo ze­lo od­vi­sno od na­či­na upo­ra­be, se pra­vi po­slu­ša­nja. Pred­vi­de­vam, da se bo glas­be­ni po­sel raz­de­lil na dva po­sla. Na ume­tnost in kul­tu­ro ter na glas­be­no opre­mo pro­sto­rov in mno­žič­no za­ba­vo.«

Pred­no­sti di­gi­ta­li­za­ci­je

Ma­ja Ke­uc vi­di v di­gi­ta­li­za­ci­ji glas­be pred­no­sti v tem, da lah­ko »iz­va­jal­ci sa­mi di­s­tri­bu­i­ra­mo glas­bo brez za­lož­be in ohra­ni­mo nad­zor nad la­stni­mi iz­del­ki, da ima­mo ta­koj­šnji do­stop do glas­be, da lah­ko pred­vsem prek spo­ti­fy­ja od­kri­je­mo še več ume­tni­kov ža­nra, ki nam je všeč. Sla­bo­sti pa so, da v sve­tu vla­da po­pla­va glas­be, saj na dan na pre­toč­nih plat­for­mah ob­ja­vi­jo kar 30.000 pe­smi. Hkra­ti je pre­ta­ka­nje sla­bo pla­ča­no in na kon­cu vse­e­no po­tre­bu­ješ za­lož­bo ali po­ve­za­vo do po­memb­nih se­zna­mov pred­va­janj, ker se dru­ga­če iz­gu­biš v po­pla­vi glas­be. Ta še ni bi­la ta­ko do­sto­pna, hkra­ti pa trg še ni bil ta­ko na­si­čen. Od­vi­sno je tu­di od te­ga, ka­ko zve­ste obo­že­val­ce imaš in ka­ko ve­li­ka je ta ba­za. To je da­nes v po­pla­vi in­for­ma­cij in in­stant po­pu­lar­no­sti ve­lik iz­ziv.« Svo­jo glas­bo pro­da­ja prek vseh ve­čjih di­gi­tal­nih plat­form, Awal pa je njen di­s­tri­bu­ter. Pra­vi, da še ve­dno do­bi naj­več de­nar­ja od me­ha­nič­ne pro­da­je, na­do­me­sti­la za upo­ra­bo glas­be in kon­cer­tov.

»Glas­be­na in­du­stri­ja se hi­tro spre­mi­nja, ne­kaj je do­bro in ne­kaj sla­bo. Me pa skr­bi, kaj se do­ga­ja s spo­sob­no­stjo fo­ku­sa pred­vsem mla­dih, ker se ta s dru­žab­ni­mi me­di­ji in hi­tro po­tre­bo po za­do­vo­lji­tvi opa­zno slab­ša. Upam, da pri­stne­ga člo­ve­ške­ga sti­ka ne bo­mo za­me­nja­li za na­vi­de­zna ži­vlje­nja in po­do­be na in­ter­ne­tu, da bo­do kon­cer­ti ter iz­ku­stvo v ži­vo še zme­raj ti­sto, kar bo lju­di zve­čer pre­pri­ča­lo, da za­pu­sti­jo udo­bje kav­ča, in da se glasba ne bo raz­vre­dno­ti­la. Mor­da tre­nu­tno zve­nim pe­si­mi­stič­no, ker sem po du­ši ide­a­list – se pa tru­dim pla­va­ti s to­kom, se mu hkra­ti ma­lo upi­ra­ti in osta­ja­ti pri svo­jih vre­dno­tah ter pri­mar­ni lju­be­zni do glas­be, ki je za­me še zme­raj re­snič­na ma­gi­ja te­ga sve­ta,« je do­da­la Ma­ja Ke­uc.

Pri­ho­dnost glas­be

Na­še za­lož­be, pa tu­di av­tor­ji in iz­va­jal­ci, še ve­dno prej­me­jo ve­či­no de­nar­ja od fi­zič­ne pro­da­je no­sil­cev glas­be, se pa ve­ča de­lež sred­stev od pre­toč­nih plat­form. Smi­sel­nost ob­sto­ja glas­be­nih za­ložb je Dar­jo Rot po­ja­snil z be­se­da­mi, da »za­lož­ba za iz­va­jal­ca opra­vi vse, od ure­ja­nja pra­vic, sno­va­nja stra­te­gi­je za po­sa­me­zne pro­jek­te, di­s­tri­bu­i­ra­nja pro­jek­tov di­gi­tal­no in fi­zič­no do po­jav­no­sti v tra­di­ci­o­nal­nih me­di­jih in no­vih me­di­jih, to­rej na druž­be­nih omrež­jih. Spre­mi­nja­jo se teh­no­lo­gi­je, s ka­te­ri­mi de­la­mo, spre­mi­nja se or­ga­ni­za­ci­ja de­la, a tu je, ne gle­de na vse, ve­dno sku­pi­na stro­kov­nja­kov, ki mo­ra opra­vi­ti svo­je de­lo, da op­ti­mi­zi­ra uspeh glas­be­ni­ka, v ka­te­re­ga ver­ja­me. To se tu­di v pri­ho­dnje ne bo spre­me­ni­lo. «

Tu­di Eck­man me­ni, da bo­do za­lož­be ve­dno del glas­be­ne­ga po­sla. »Ve­li­ke za­lož­be bo­do še na­prej obrav­na­va­le glas­bo kot ko­mer­ci­al­no bla­go, ne­od­vi­sne za­lož­be pa si bo­do sku­ša­le naj­ti pro­stor ne­kje med nji­mi. Nji­hov osnov­ni na­men bo še na­prej nu­de­nje pod­po­re ter po­zna­va­nje tr­ga in ku­ri­ra­nje glas­be po­tro­šni­kom. Na spo­ti­fy­ju je 35 mi­li­jo­nov pe­smi, le od­stot­ku iz­va­jal­cev pa upo­rab­ni­ki pre­to­či­jo več kot 90 od­stot­kov glas­be. Tam in pri ve­li­kih glas­be­nih za­lož­bah, ki de­lu­je­jo po na­če­lu naj­prej pro­it, glas­bo ku­ri­ra al­go­ri­tem, pri ne­od­vi­snih za­lož­bah pa lju­dje.«

Me­nart pra­vi, da je več­ni op­ti­mist, in »ver­ja­mem, da bo glasba prek raz­lič­nih vi­rov na sple­tu pri­na­ša­la viš­je pri­hod­ke kot zdaj. Še ni­ko­li se ni upo­ra­blja­lo to­li­ko glas­be, to­rej je lo­gič­no, da bi od te­ga mo­ra­li ne­kaj ime­ti tu­di av­tor­ji, iz­va­jal­ci in za­lož­be. Tre­nu­tno ima od te­ga ko­rist sa­mo Goo­gle.«

• Pre­toč­no po­slu­ša­nje glas­be pre­vla­du­je.

• Na spo­ti­fy­ju upo­rab­ni­ki po­go­sto po­slu­ša­jo le od­sto­tek glas­be.

• Glas­be­ni­ki od pre­toč­no­sti ni­ma­jo ve­li­ko.

Foto Ljubo Vukelič

»Nav­du­še­ni smo nad ban­dcam­pom, saj je to ena od red­kih ve­li­kih plat­form z etič­nim pri­sto­pom,« pra­vi Chris Eck­man.

Foto Le­on Vi­dic

»Glas­be­ni po­sel bo raz­de­ljen na ume­tnost in kul­tu­ro ter na glas­be­no opre­mo pro­sto­rov in mno­žič­no za­ba­vo,« pra­vi Zo­ran Pre­din.

Foto osebni arhiv

»Osta­jam pri pri­mar­ni lju­be­zni do glas­be, ki je za­me še zme­raj re­snič­na ma­gi­ja te­ga sve­ta,« pra­vi Ma­ja Ke­uc.

Foto RTV Slo­ve­ni­ja

»Z di­gi­tal­ni­mi pri­hod­ki ni­sem po­kri­la ni­ti 0,00001 od­stot­ka stro­škov iz­da­je pr­ven­ca,« pra­vi Ma­ri­na Mar­tens­son.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.