Zni­žaj­mo davč­no bre­me

Dav­ki Pre­dlo­gi za davč­no ad­mi­ni­stra­tiv­no raz­bre­me­ni­tev so na mi­zi, od­lo­či­ti se mo­ra po­li­ti­ka

Delo (Slovenia) - - PREDNJA STRAN - Janez To­ma­žič

Ljubljana – Ustav­no so­di­šče je pred krat­kim raz­ve­lja­vi­lo 68. a člen za­ko­na o davč­nem po­stop­ku. Z mag. Iva­nom Si­mi­čem smo se po­go­var­ja­li o po­sle­di­cah te od­lo­či­tve, de­bi­ro­kra­ti­za­ci­ji in na­po­ve­da­nih davč­nih spre­mem­bah. »Že­lim si le za­ko­ni­to od­lo­ča­nje inanč­nih in­špek­tor­jev. Za­ve­da­ti se mo­ra­mo, da ve­li­ka ve­či­na inanč­nih in­špek­tor­jev od­lo­ča za­ko­ni­to, to­da ob­sta­ja­jo po­sa­me­zni in­špek­tor­ji, ki s svo­ji­mi ne­za­ko­ni­ti­mi od­lo­či­tva­mi Fur­su pov­zro­ča­jo ve­li­ko ško­do,« pra­vi o sve­ži od­lo­či­tvi ustav­ne­ga so­di­šča nek­da­nji di­rek­tor slo­ven­ske in srb­ske davč­ne upra­ve. Ivan Si­mič je si­cer vo­dil sku­pi­no, ki je pri­pra­vi­la davč­no-ad­mi­ni­stra­tiv­ne spre­mem­be. »Pri­pra­vi­li smo pre­dlo­ge, ki so smi­sel­ni. O tem, ka­te­ri pre­dlo­gi bo­do spre­je­ti in ka­te­ri ne, od­lo­ča po­li­ti­ka.« Si­mič pre­dla­ga, da do 50.000 na le­to sa­mo­stoj­ni pod­je­tnik de­la sa­mo za eno stran­ko, če ho­če. Ali to lah­ko ute­me­lji? »Za­de­va je pre­pro­sta: če bo sa­mo­stoj­ni pod­je­tnik že­lel de­la­ti sa­mo za eno stran­ko in se bo od­lo­čil, da bo z njo skle­nil po­god­bo, je to nje­go­va od­lo­či­tev. Ne vem, za­kaj bi mu to ome­je­va­li. Če pa te­ga ne bo že­lel, ne bo de­lal za sa­mo eno stran­ko. Mno­gi se bo­do še ve­dno ra­je od­lo­či­li za re­dno de­lov­no raz­mer­je, kjer ima ve­čjo prav­no var­nost.« Davč­nim spre­mem­bam je tež­ko sle­di­ti. Ali mor­da ne bi bi­lo tre­ba umi­ri­ti spre­mi­nja­nje sto­penj? »Se stri­njam, to­da davč­na za­ko­no­da­ja se spre­mi­nja tu­di za­ra­di pri­la­ga­ja­nja spre­mem­bam v go­spo­dar­stvu, za­to je nor­mal­no, da vsak inanč­ni mi­ni­ster išče na­či­ne za pri­la­go­di­tev davč­ne za­ko­no­da­je po­tre­bam go­spo­dar­stva in se­ve­da dr­ža­vlja­nov. Moj pre­dlog je, da na­še davč­no bre­me ne­ko­li­ko zni­ža­mo in po­tem za ne­kaj ča­sa lah­ko pu­sti­mo davč­no za­ko­no­da­jo pri mi­ru.«

Ljubljana – Ustav­no so­di­šče je ne­dav­no raz­ve­lja­vi­lo 68.a člen za­ko­na o davč­nem po­stop­ku. Z mag. Iva­nom Si­mi­čem, davč­nim sve­to­val­cem ter nek­da­njim di­rek­tor­jem slo­ven­ske in srb­ske davč­ne upra­ve, smo se po­go­var­ja­li o po­sle­di­cah te od­lo­či­tve, de­bi­ro­kra­ti­za­ci­ji in na­po­ve­da­nih davč­nih spre­mem­bah.

Janez To­ma­žič

Kaj v pra­ksi pri­na­ša raz­ve­lja­vi­tev te­ga čle­na? Ka­ko bo to vpli­va­lo na po­stop­ke davč­ne­ga nad­zo­ra? Ne gre za raz­ve­lja­vi­tev ce­lo­tne­ga čle­na, ki ima šest od­stav­kov, tem­več za raz­ve­lja­vi­tev tre­tje­ga in če­tr­te­ga od­stav­ka. Tre­tji od­sta­vek je raz­ve­lja­vljen, če bi Furs na nje­go­vi pod­la­gi ob­dav­če­val ne­na­po­ve­da­ne do­hod­ke, ki iz­vi­ra­jo iz ob­do­bja pred 1. 1. 2009, to po­me­ni za na­zaj. Furs je to po­čel vse do sre­di­ne le­ta 2017, če­prav sem tam­kaj­šnje od­go­vor­ne na to ne­za­ko­ni­to po­če­tje opo­zo­ril že le­ta 2014, to je na sa­mem za­čet­ku uve­lja­vi­tve spre­mem­be. To­da od­go­vo­ri­li so mi, da ne ra­zu­mem za­ko­no­da­je. Zdaj, ko je ustav­no so­di­šče pri­tr­di­lo mo­je­mu raz­mi­šlja­nju, pa bo­do ver­je­tno is­ka­li na­či­ne, ka­ko se iz te­ga iz­vle­či, kar pa se ne bi sme­lo zgo­di­ti. Ti­sti, ki so od­go­vor­ni za ne­za­ko­ni­to rav­na­nje Fur­sa, bo­do mo­ra­li no­si­ti po­sle­di­ce. Ime­na so zna­na, iz­va­jal­ci pa tu­di.

Če­tr­ti od­sta­vek, ki do­lo­ča sto­pnjo ob­dav­či­tve ne­na­po­ve­da­nih do­hod­kov v vi­ši­ni 70 od­stot­kov, pa je raz­ve­lja­vljen, če do­lo­ča ob­dav­či­tev ne­na­po­ve­da­nih do­hod­kov po davč­ni sto­pnji, ki je viš­ja od pr­vo­tno do­lo­če­ne. Do kon­ca le­ta 2013 so se ne­na­po­ve­da­ni do­hod­ki ob­dav­če­va­li po pov­preč­ni sto­pnji do­ho­dni­ne od eno­le­tnih do­hod­kov za­dnje­ga davč­ne­ga ob­do­bja, kar je pra­vi­lo­ma po­me­ni­lo med 30 in 50 od­stot­ki. Le­ta 2013 je dr­žav­ni zbor uve­del 70-od­sto­tno davč­no sto­pnjo, ki je bi­la ab­so­lu­tno pre­vi­so­ka in ne­za­ko­ni­ta, sploh pa, ker se je še upo­ra­blja­la za na­zaj.

Raz­ve­lja­vi­tev teh dveh od­stav­kov ne bo vpli­va­la na pri­ho­dnje davč­ne po­stop­ke, pri te­ko­čih in že kon­ča­nih pa bo­do do­lo­če­ne po­sle­di­ce. Zdaj smo že v le­tu 2020, kar po­me­ni, da se lah­ko in­špi­ci­ra za­dnjih de­set let. Od­loč­be v po­stop­kih, v ka­te­rih so in­špi­ci­ra­li le­to 2008 in pred­ho­dna le­ta, bo­do od­pra­vlje­ne in vr­nje­ne v po­nov­no od­lo­ča­nje Fur­su. Davč­ni za­ve­zan­ci bo­do pre­je­li od­loč­be z niž­ji­mi zne­ski dav­ka, ti­sti, ki so da­vek pla­ča­li, pa ga bo­do pre­je­li vr­nje­ne­ga z za­mu­dni­mi obrest­mi, od da­nes pa bo­do da­vek ob­ra­ču­na­va­li po niž­ji sto­pnji.

Kaj so bi­le ve­čje ne­pra­vil­no­sti z vi­di­ka čle­na sa­me­ga in kje so se po­ja­vi­le te­ža­ve v po­stop­kih davč­nih in­špek­tor­jev (kje so iz­ko­ri­šča­li pred­no­sti)?

Gle­de sa­me­ga čle­na je bi­la te­ža­va sa­mo v vi­so­ki, 70-od­sto­tni ob­dav­či­tvi. Vse dru­go je bi­lo v za­ko­nu ja­sno, le in­špek­tor­ji Fur­sa so ga tol­ma­či­li na­pač­no in se ta­ko iz­ži­vlja­li nad davč­ni­mi za­ve­zan­ci. S spre­mem­bo za­ko­na je bil uve­den de­se­tle­tni za­sta­ral­ni rok, ki pa je v ce­lo­ti za­ži­vel še­le le­ta 2019, od­go­vor­ni na Fur­su pa so za­vze­li sta­li­šče, da to ve­lja za de­set let od uve­lja­vi­tve za­ko­na, to po­me­ni za na­zaj do le­ta 2004. Na ta na­čin so iz­va­ja­li davč­ne pre­gle­de za ob­do­bja, ki so bi­la že v za­sta­ra­nju. Ves čas sem jim do­ka­zo­val, da je to v na­spro­tju z za­ko­nom in usta­vo, to­da oni so tr­di­li, da de­la­jo prav in da jaz ne ra­zu­mem za­ko­na. Po­leg te­ga se v teh davč­nih po­stop­kih ni pri­znal ob­stoj go­to­vi­ne, ki so jo davč­ni za­ve­zan­ci ime­li od prej, dvi­gi de­nar­ja so se šte­li za po­ra­bo in vse to se je ob­dav­če­va­lo po sto­pnji 70 od­stot­kov. Res je, da je vsak davč­ni po­sto­pek zgod­ba za­se, res je, da ne­ka­te­ri v pre­te­klo­sti ni­so pla­če­va­li dav­ka, to­da vse to Fur­su ni da­ja­lo pra­vi­ce, da je de­lo­val v na­spro­tju z davč­no za­ko­no­da­jo in v na­spro­tju z usta­vo. Glav­ni na tem po­dro­čju je bil inanč­ni in­špek­tor Uroš Gro­šelj, ki mi je le­ta 2014, na mo­je pri­pom­be, da kr­ši­jo za­kon in usta­vo, od­go­vo­ril, da za­de­ve ne ra­zu­mem in da je nji­hov na­čin šte­tja za­sta­ral­ne­ga ro­ka pra­vi­len. Ne vem, ka­ko raz­mi­šlja zdaj, ko je ustav­no so­di­šče od­lo­či­lo, da je bi­lo nje­go­vo sta­li­šče na­pač­no in da je za­ra­di te­ga Furs rav­nal ne­pra­vil­no. Za­ra­di nje­go­ve­ga na­pač­ne­ga in ne­za­ko­ni­te­ga sta­li­šča je ve­li­ko davč­nih za­ve­zan­cev osta­lo brez pre­mo­že­nja ozi­ro­ma so mno­gi za­ra­di ne­u­smi­lje­ne iz­ter­ja­ve pro­pa­dli.

Ali bo kdo za ta fi­a­sko od­go­var­jal?

Za ta ia­sko mo­ra­jo od­go­var­ja­ti nek­da­nje vod­stvo Fur­sa, pred­stav­ni­ki mi­ni­str­stva za inan­ce, ki so te za­de­ve uskla­je­va­li z vod­stvom Fur­sa, in­špek­tor­ji, ki so iz­da­ja­li ne­za­ko­ni­te od­loč­be, in vsi ti­sti, ki so to vod­stvo Fur­sa za­ve­dli s svo­ji­mi ne­za­ko­ni­ti­mi sta­li­šči. Na tem po­dro­čju je bil na Fur­su glav­ni že ome­nje­ni Uroš Gro­šelj in za­to mo­ra on no­si­ti naj­ve­čji del od­go­vor­no­sti. V pri­ho­dnji šte­vil­ki re­vi­je De­nar, ki iz­i­de v to­rek, bom ob­ja­vil na­ji­no do­pi­so­va­nje iz le­ta 2014. V man­da­tu prej­šnje­ga vod­stva Fur­sa je na vr­hov­nem, evrop­skem in ustav­nem so­di­šču pa­dlo ve­li­ko ne­za­ko­ni­tih od­lo­či­tev in­špek­tor­jev, o ka­te­rih smo davč­ni sve­to­val­ci ve­de­li, da so ne­za­ko­ni­te. O ne­ka­te­rih ste že lah­ko bra­li tu­di v re­vi­ji De­nar, kjer edi­ni ob­ja­vlja­mo te za­de­ve.

Kaj so naj­ve­čji iz­zi­vi davč­nih po­stop­kov na­sploh?

V davč­nih po­stop­kih si ne že­lim iz­zi­vov. Že­lim si le za­ko­ni­to od­lo­ča­nje inanč­nih in­špek­tor­jev. Za­ve­da­ti se mo­ra­mo, da ve­li­ka ve­či­na teh od­lo­ča za­ko­ni­to, to­da ob­sta­ja­jo po­sa­me­zni in­špek­tor­ji, ki s svo­ji­mi ne­za­ko­ni­ti­mi od­lo­či­tva­mi Fur­su de­la­jo ve­li­ko ško­do. Med lju­dmi se ve­dno bolj ustvar­ja mne­nje, da Furs de­lu­je s po­zi­ci­je mo­či, in ne s po­zi­ci­je stro­ke. Ve­li­ko od­go­vor­nost no­si­jo tu­di po­sa­me­zni­ki na Ge­ne­ral­nem inanč­nem ura­du in na mi­ni­str­stvu za inan­ce, ki so pri­pra­vlja­li in še pri­pra­vlja­jo ne­za­ko­ni­ta na­vo­di­la inanč­nim in­špek­tor­jem.

Ka­ko dol­go tra­ja pri­tož­be­ni po­sto­pek in ka­ko dol­go po­tem še po­sto­pek na so­di­šču?

Re­še­va­nje pri­tož­be na dru­gi sto­pnji lah­ko tra­ja od ne­kaj me­se­cev do dveh let. Vča­sih smo na od­lo­či­tve dru­ge sto­pnje ča­ka­li tu­di več kot šti­ri le­ta. Da­nes so za­de­ve spre­je­mlji­ve, če­prav bi se lah­ko ta rok še skraj­šal. Na uprav­nem so­di­šču ča­ka­mo od dve do tri le­ta in na vr­hov­nem po­dob­no. To po­me­ni, da od iz­da­je od­loč­be Fur­sa do od­lo­či­tve vr­hov­ne­ga so­di­šča po­te­če od se­dem do osem let. Ime­ti mo­raš čas in de­nar, da vse to pre­ži­viš. Če se po­zne­je od­lo­čiš še za ustav­no ali evrop­sko so­di­šče, se za­de­ve še po­dalj­ša­jo. Naj­hu­je pa je, da mo­raš kljub ne­za­ko­ni­ti od­loč­bi po­rav­na­ti davč­ni dolg, če ga ne po­rav­naš pro­sto­volj­no, sle­di pri­sil­na iz­ter­ja­va.

Kje bi bi­lo tre­ba spre­me­ni­ti sam po­sto­pek davč­ne­ga nad­zo­ra?

V za­ko­nu o davč­nem po­stop­ku so za­de­ve bolj ali manj ure­je­ne, to­da v pra­ksi opa­ža­mo, da jih in­špek­tor­ji ne spo­štu­je­jo v ce­lo­ti. Ta­ko se na pri­mer uva­ja­jo davč­ni pre­gle­di brez iz­da­je ustre­zne­ga skle­pa, ki je v za­ko­nu pred­vi­den. To­rej po­tre­bu­je­mo pro­fe­si­o­nal­ne inanč­ne in­špek­tor­je, ki jih pri de­lu vo­di­ta za­ko­ni­to rav­na­nje, upo­šte­va­nje pre­dlo­že­nih do­ka­zov davč­nih za­ve­zan­cev, ne pa so­vra­žnost do davč­nih za­ve­zan­cev. Vem, da ne­ka­te­ri davč­ni za­ve­zan­ci ne spo­štu­je­jo davč­nih pred­pi­sov, in te je tre­ba ob­dav­či­ti. To­da to ne po­me­ni, da no­be­den od njih ne spo­štu­je davč­nih pred­pi­sov. Za­to ne mo­re­mo vseh davč­nih za­ve­zan­cev obrav­na­va­ti ena­ko.

Bi bi­lo tre­ba bolj ja­sno opre­de­li­ti po­stop­ke davč­nih nad­zo­rov in davč­nih in­špek­cij­skih nad­zo­rov? Po vseh teh le­tih je prav go­to­vo pri­šel čas za do­lo­če­ne spre­mem­be po­stop­kov­nih do­ločb, ki se na­na­ša­jo na po­stop­ke davč­ne­ga nad­zo­ra in davč­no­in­špek­cij­skih nad­zo­rov. Te spre­mem­be bi se mo­ra­le pri­pra­vlja­ti tu­di s so­de­lo­va­njem davč­nih sve­to­val­cev, od­ve­tni­kov in pred­stav­ni­kov go­spo­dar­stva. Ni do­bro, če to za­ko­no­da­jo pri­pra­vlja­jo sa­mo pred­stav­ni­ki mi­ni­str­stva za inan­ce in Fur­sa. To je eno­stran­ski pri­stop.

Bi bi­lo po va­šem mne­nju smi­sel­no, da ob­ve­znost, ugo­to­vlje­na z davč­nim nad­zo­rom, na­sta­ne z dne­vom iz­da­je skle­pa?

Ne vem, kaj mi­sli­te s tem. V pra­ksi za­de­ve po­te­ka­jo na na­sle­dnji na­čin. Fi­nanč­ni in­špek­tor opra­vlja davč­ni nad­zor za pre­te­kla le­ta, ob tem ugo­to­vi ne­pra­vil­no­sti, na pri­mer v le­tu 2018 za pred­ho­dni le­ti 2016 in 2017, o ugo­to­vi­tvah iz­da od­loč­bo, s ka­te­ro davč­ne­mu za­ve­zan­cu na­lo­ži pla­či­lo dav­ka in pri­pa­da­jo­če za­mu­dne obre­sti. Vse to je za­pi­sa­no v iz­re­ku od­loč­be.

Ob­ve­znost za pla­či­lo dav­ka, ki je ugo­to­vlje­na le­ta 2018 in iz­vi­ra iz pred­ho­dnih dveh let, na­sta­ne s pre­vze­mom od­loč­be. Rok pla­či­la te­ga davč­ne­ga dol­ga, ki vse­bu­je od­mer­jen da­vek in pri­pa­da­jo­če za­mu­dne obre­sti, je 30 dni. Če davč­ni dolg, ugo­to­vljen z od­loč­bo, ni pla­čan v 30 dneh, zač­ne­jo te­či za­mu­dne obre­sti, prav ta­ko pa se zač­ne po­sto­pek davč­ne iz­vr­šbe.

Bi bi­lo po va­šem smi­sel­no, da bi fi­nanč­na upra­va kr­ši­tve lah­ko ugo­ta­vlja­la zgolj v po­stop­kih davč­no­in­špek­cij­ske­ga nad­zo­ra? Ne, kr­ši­tve se ugo­ta­vlja­jo v po­stop­ku davč­no­in­špek­cij­ske­ga nad­zo­ra in v po­stop­ku nad­zo­ra. Opa­ža­mo pa, da inanč­ni in­špek­tor­ji vča­sih opra­vlja­jo ne­ke pre­gle­de, ki ni­so ne davč­no­in­špek­cij­ski nad­zor in ne nad­zor. Brez ustre­zne­ga skle­pa zač­ne­jo pre­gled do­ku­men­ta­ci­je, kar ni v re­du, to­da s po­zi­ci­je mo­či si to lah­ko do­vo­li­jo.

Na mi­zi je vaš pre­dlog de­bi­ro­kra­ti­za­ci­je in po­e­no­sta­vi­tev. Ko­li­kšna je ver­je­tnost, da bo­do pre­dlo­gi vpe­lja­ni?

Pri­pra­vi­li smo pre­dlo­ge, ki so smi­sel­ni. O tem, ka­te­ri bo­do spre­je­ti in ka­te­ri ne, od­lo­ča po­li­ti­ka.

Pre­dla­ga­te, da sa­mo­stoj­ni pod­je­tnik lah­ko de­la za do 50.000 evrov na le­to zgolj za eno stran­ko, če že­li. To je pre­cej­šen od­mik. Ali lah­ko ute­me­lji­te pre­dlog?

Res je, pre­dla­ga­mo, da bi sa­mo­stoj­ni pod­je­tnik, ki bo imel sta­tus nor­mi­ran­ca s pri­hod­ki do 50.000 evrov, lah­ko de­lal tu­di sa­mo za eno stran­ko ozi­ro­ma ene­ga na­roč­ni­ka. Sem za­go­vor­nik svo­bo­dne­ga tr­ga in svo­bo­dne­ga do­go­var­ja­nja po­god­be­nih strank. Pri nas ne­ka­te­ri v vsa­kem pre­dlo­gu, ki pri­na­ša kaj no­ve­ga, vi­di­jo te­ža­ve. Za­de­va je eno­stav­na, če bo sa­mo­stoj­ni pod­je­tnik že­lel de­la­ti sa­mo za eno stran­ko in se bo od­lo­čil z njo skle­ni­ti po­god­bo kot sa­mo­stoj­ni pod­je­tnik po­sa­me­znik, je to nje­go­va od­lo­či­tev. Ne vem, za­kaj bi ga pri tem ome­je­va­li. Če pa te­ga ne bo že­lel, ne bo de­lal sa­mo za eno stran­ko. Mno­gi se bo­do še zme­raj ra­je od­lo­či­li za re­dno de­lov­no raz­mer­je, kjer ima­jo ve­čjo prav­no var­nost.

V za­ko­nu o davč­nem po­stop­ku so za­de­ve bolj ali manj ure­je­ne, to­da v pra­ksi opa­ža­mo, da jih in­špek­tor­ji ne spo­štu­je­jo v ce­lo­ti. Res je, pre­dla­ga­mo, da bi sa­mo­stoj­ni pod­je­tnik, ki bo imel sta­tus nor­mi­ran­ca s pri­hod­ki do 50.000 evrov, lah­ko de­lal tu­di sa­mo za eno stran­ko ozi­ro­ma ene­ga na­roč­ni­ka.

Pre­dla­ga­te uved­bo so­ci­al­ne ka­pi­ce za za­po­sle­ne z bru­to pla­čo nad 6000 evrov? Je to smi­sel­na me­ja? Vse­ka­kor. So­ci­al­no ka­pi­co je uve­dlo ve­li­ko dr­žav in ne gre za no­vost, ki je dru­gje ne bi po­zna­li. Lah­ko bi re­kli, da v Slo­ve­ni­ji za­mu­ja­mo z nje­no uved­bo. Me­ja 6000 evrov je do­volj vi­so­ka, da ne bi sme­li ime­ti na­spro­tni­kov pri tem na­šem pre­dlo­gu. Mno­gi spra­šu­je­jo, kaj je so­ci­al­na ka­pi­ca. Eno­stav­no po­ve­da­no, to je me­ja pri bru­to pla­či, nad ka­te­ro se ne ob­ra­ču­na­va­jo so­ci­al­ni pri­spev­ki, tem­več le do­ho­dni­na. Gle­de na to, da je vi­ši­na po­koj­ni­ne ome­je­na nav­zgor, je uved­ba so­ci­al­ne ka­pi­ce smi­seln ukrep.

Vsak fi­nanč­ni mi­ni­ster pre­dla­ga svo­je davč­ne spre­mem­be. Tež­ko jim je sle­di­ti. Ali mor­da ne bi ve­lja­lo umi­ri­ti spre­mi­nja­nje sto­penj? Se stri­njam, to­da davč­na za­ko­no­da­ja se spre­mi­nja tu­di za­ra­di pri­la­ga­ja­nja spre­mem­bam v go­spo­dar­stvu in za­to je nor­mal­no, da vsak inanč­ni mi­ni­ster išče na­či­ne za nje­no pri­la­go­di­tev po­tre­bam go­spo­dar­stva in se­ve­da dr­ža­vlja­nov. Moj pre­dlog je, da ma­lo zni­žaj­mo na­še davč­no bre­me, po­tem pa lah­ko za ne­kaj ča­sa pu­sti­mo davč­no za­ko­no­da­jo pri mi­ru.

Ivan Si­mič pre­dla­ga raz­bre­me­ni­tve.

Foto Roman Ši­pić

Moj pre­dlog je, da ma­lo zni­žaj­mo na­še davč­no bre­me, po­tem pa lah­ko za ne­kaj ča­sa pu­sti­mo davč­no za­ko­no­da­jo pri mi­ru, pra­vi Ivan Si­mič.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.