Pre­mi­e­ra na sne­gu v no­vih raz­me­rah

Me­ta Hro­vat Pred da­na­šnjim pr­vim ve­le­sla­lo­mom se­zo­ne je na­ša odlič­na smu­čar­ka go­vo­ri­la o ci­ljih, no­vi eki­pi in pla­nin­stvu

Delo (Slovenia) - - PREDNJA STRAN -

Sölden – Le­to­šnja pre­mi­e­ra se­zo­ne sve­tov­ne­ga po­ka­la v alp­skem smu­ča­nju bo dru­gač­na kot po­na­va­di, kro­ji­le jo bo­do no­ve raz­me­re z zlo­ve­ščim vi­ru­som. Slo­ven­ske smu­čar­ke (z le­ve

Me­ta Hro­vat, Tina Rob­nik, Ne­ja Dvor­nik in Ana Bu­cik) so bi­le z za­šči­tni­mi ma­ska­mi v pro­sto­ru za po­go­vo­re z no­vi­nar­ji. Vse šti­ri bo­do da­nes na le­de­ni­ku Ret­ten­bach sku­paj s tek­mi­ca­mi od­pr­le se­zo­no z ve­le­sla­lo­mom, na ju­tri­šnji mo­ški tek­mi bo­sta slo­ven­ske bar­ve bra­ni­la Žan Kra­njec in Šte­fan Ha­da­lin. Siniša Uroševič

Sölden – Za­ve­so gor! Ta­ko v nem­škem go­vor­nem pro­sto­ru, iz­vir­no »Vor­hang Auf«, na­zna­ni­jo za­če­tek ne­če­sa no­ve­ga. In ta­ko se je zdaj na­po­čil čas za no­vo se­zo­no sve­tov­ne­ga po­ka­la v alp­skem smu­ča­nju s tra­di­ci­o­nal­nim ve­le­sla­lo­mom na le­de­ni­ku Ret­ten­bach nad Söl­dnom v osr­čju Ti­rol­ske. To­krat v prav po­seb­nih raz­me­rah pan­de­mi­je ko­ro­na­vi­ru­sa, za­to tu ne bo gle­dal­cev ni­ti ži­vža­va, ki je me­ste­ce za­ri­sa­lo na bo­gat av­strij­ski tu­ri­stič­ni ze­mlje­vid. Tek­mo­val­ci pa ohra­nja­jo svo­je vi­so­ke ci­lje, naj­viš­je med Slo­ven­ka­mi bo ime­la na da­na­šnji pre­mi­e­ri Me­ta Hro­vat, 22-le­tni­ca, ki je do­ma prav bli­zu pod­ko­ren­ske pro­ge.

• Udar­ni slo­ven­ski adut na žen­ski tek­mi bo da­nes Me­ta Hro­vat.

• Do­slej dva­krat na sto­pnič­kah, mo­ti­la so jo po­go­sta ni­ha­nja v na­sto­pih.

Me­ta, že za vstop v se­zo­no vas ča­ka še huj­ša str­mi­na od ti­ste, ki jo ima­te pred do­ma­čim pra­gom. Ka­ko gle­da­te na söl­den­sko pre­mi­e­ro?

Ta str­mi­na je res prav po­seb­na. Tu­di če bi se tu­kaj zbra­li sre­di se­zo­ne, bi bi­la söl­den­ska tek­ma ze­lo zah­tev­na, zla­sti za žen­sko ka­ra­va­no. Ta­ko pa je na za­čet­ku še tež­je! Me­ni na­če­lo­ma ta­kšna str­mi­na ustre­za, ima pa svo­je po­seb­no­sti, to mo­raš ob­vla­da­ti, ključ­ne de­le mo­raš pre­smu­ča­ti brez­hib­no. Iz le­ta v le­to bolj po­znam str­mi­no in pre­ho­de, za­to grem zdaj na štart s kanč­kom več sa­mo­za­ve­sti.

Po­dob­no je se­ve­da tu­di pri tek­mi­cah, zla­sti bolj iz­ku­še­nih?

Dr­ži, obe­nem pa se vsi sku­paj v tej ka­ra­va­ni sve­tov­ne­ga po­ka­la, ta­ko v mo­ški kon­ku­ren­ci kot žen­ski, ne mo­re­mo iz­o­gni­ti ne­go­to­vo­sti. Sem bolj sa­mo­za­ve­stna kot v pre­te­klo­sti, to­da la­ga­la bi, če bi vam zdaj go­vo­ri­la, da sa­ma ne ob­ču­tim uvo­dne ne­go­to­vo­sti. V Söl­dnu je tek­mo­val­na ka­ra­va­na pr­vič na ku­pu, vsi se zbe­re­mo ob is­ti štar­tni palč­ki, re­zul­tat pa na kon­cu po­ka­že, ka­ko smo de­la­li čez po­le­tje. In prav v tem se skri­va čar pr­ve tek­me.

To­da ne skri­va­te, da si že­li­te tu­di na sto­pnič­ke, ta­ko kot de­ni­mo na za­dnji fe­bru­ar­ski Li­si­ci prav v do­ma­čem Pod­kor­nu ...

Ne skri­vam, od se­be zah­te­vam ve­li­ko, ci­lji so vi­so­ki. To­da v pre­te­klo­sti se mi je ta na­hrb­tnik že pred se­zo­no na­pol­nil do vr­ha – in še čez –, že­lim si le, da bi bi­lo v pri­ha­ja­jo­čih me­se­cih dru­ga­če. Za­to vam zdaj ne bom raz­kri­va­la re­zul­tat­skih ci­ljev, ja­sno pa je, da je že­lja vsa­ke tek­mo­val­ke ime­ti šte­vil­ko ena pred se­boj v konč­nem vr­stnem re­du. Ka­ko pri­ti do te­ga: ja, to je po­seb­na zgod­ba ...

In v že­lji po še vi­dnej­ših do­sež­kih v špor­tu ste se od­lo­či­li za sa­mo­stoj­no eki­po. Na ka­te­rem po­dro­čju ste v pri­pra­vljal­nem ob­do­bju ob­ču­ti­li naj­več spre­memb?

Po­ču­tim se res ze­lo do­bro, ob me­ni so lju­dje, ki mi po­ma­ga­jo, ve­li­ko se po­go­var­ja­mo. Zdaj se­be oce­nju­jem že kot iz­ku­še­no smu­čar­ko, za­to je iz­me­nja­va mnenj po­memb­na. Ze­lo do­bro­do­šla je dvo­smer­na ko­mu­ni­ka­ci­ja. Ja­sno, no­vi ko­rak pred­sta­vlja tu­di po­seb­no bre­me, ki ga bom zla­sti na za­čet­ku vle­kla za sa­bo, a že­lim si po­ka­za­ti, da se mi bo ta na­lož­ba obre­sto­va­la.

Sploh pa se zdi, da so vas ni­ha­nja med po­sa­me­zni­mi na­sto­pi več­krat od­da­lji­la od naj­od­mev­nej­ših uvr­sti­tev. Lah­ko bi bi­li še več­krat na sto­pnič­kah ta­ko kot na ome­nje­ni do­ma­či tek­mi ali ti­ste­ga ja­nu­ar­ja 2018 v Len­zer­hei­de, kaj­ne?

Res so me mo­ti­la ta ni­ha­nja. Na vse pre­te­ge iščeš ra­zlo­ge ne­u­spe­ha tu­di v naj­bolj skri­tih ko­tič­kih mo­žga­nov, pa jih ne naj­deš. V no­vi se­zo­ni si že­lim dru­ga­čen sce­na­rij. pred­vsem pa si že­lim, da bi v štar­tni hi­ši­ci sta­la sa­mo­za­ve­stno in od­loč­no.

Pa ste se v po­le­tnem ča­su do­volj spro­sti­li? Ste uži­va­li v go­rah, ki jih ima­te ta­ko ra­di, je bi­lo do­volj ča­sa za no­ve vzpo­ne v Ju­lij­cih, kar je si­cer vaš ko­nji­ček?

Mi­nu­lo po­le­tje je bi­lo za­ni­mi­vo, več sem bil do­ma kot v prej­šnjih le­tih, do­volj je bi­lo ča­sa, da si pri­ve­žem du­šo v go­rah. Tu­di ple­za­la sem, si na­pol­ni­la ba­te­ri­je in za­res uži­va­la. Obe­nem pa je bil tu­di tre­ning re­sen. Vsta­ja­la sem ob 4. uri zju­traj, le­de­nik je zgo­daj kli­cal, pre­cej sem smu­ča­la, sploh je bi­lo vse sku­paj ze­lo raz­gi­ba­no. Naj vas ne skr­bi, ni mi bi­lo dolg­čas ...

• Po­le­ti je uži­va­la tu­di v go­rah, za tre­ning pa je vsta­ja­la ob 4. uri.

Foto SZS

Foto Jure Eržen

Me­ta Hro­vat bi se ra­da že na uvo­dni tek­mi se­zo­ne pred­sta­vi­la v le­pi lu­či.

Siniša Uroševič, po­ro­če­va­lec

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.