Pobuda Treh morij
Pobuda treh morij Se ameriška zamisel o omejevanju Rusije spreminja v načrt zaustavljanja Kitajske?
Se ameriška zamisel o omejevanju Rusije spreminja v načrt ustavljanja Kitajske?
Estonska predsednica Kersti Kaljulaid je včeraj gostila virtualni vrh voditeljev dvanajstih držav, vključenih v Pobudo treh morij, ki sta se ga prek videokonference udeležila tudi slovenski predsednik Borut Pahor in zunanji minister Anže Logar. Čeprav zgolj virtualno, je bilo to že peto vrhunsko srečanje skupine držav ob Baltskem, Črnem in Jadranskem morju, v katero so vključene Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Zamisel o pobudi, ki sta jo pred petimi leti obelodanila poljski predsednik Andrzej Duda in njegova tedanja hrvaška kolegica Kolinda Grabar Kitarović, je »čezatlantska« in se je razvila iz projekta Koridor Sever– Jug, ki sta ga leta 2014 za mnenjsko središče Atlantski svet pripravila ameriški general in nekdanji svetovalec za nacionalno varnost predsednika Baracka Obame James L. Jones ter Ian Brzezinski, analitik in sin enega od najbolj »slovitih« svetovalcev ameriških predsednikov Zbigniewa Brzezinskega. Ta med ponazoritvijo projekta rad uporabi primer satelitskega posnetka stare celine, na katerem je zahod prepreden s cestami, daljnovodi, plinovodi in naftovodi, vzhod pa je precej opustel. Zato je po njegovih besedah naloga pobude, da poveže vzhodne države in Avstrijo s strateško infrastrukturo, energetskimi in digitalnimi projekti ter vzpostavi »koridor sever–jug«. »Zaradi gospodarske katastrofe, ki jo je povzročila pandemija, je pobuda še bolj nujna, saj razvija infrastrukturo, ta pa ustvarja rast in delovna mesta, ki so zdaj nujna,« je pred dnevi Brzezinski povedal za estonsko novičarsko spletišče News.
Proti Rusiji in Kitajski pa tudi Turčiji
Ni skrivnost, da je bil prvotni ameriški interes pri vzpostavljanju pobude, ki vključuje 29 odstotkov ozemlja, v njej živi skoraj četrtina prebivalcev EU, proizvede pa (le) desetino evropskega BDP, »omejevanje Rusije«, ki v Evropi uporablja energijo kot orožje, kar je demokrat Jones odkrito povedal na prvem vrhu pred štirimi leti v Dubrovniku. A republikanec, ki je v Beli hiši zamenjal Jonesovega prejšnjega šefa, je ocenil, da je njegova država bolj ogrožena od Kitajske. Ameriški zunanji minister Michael Pompeo je pred kratkim na vprašanje, ali je pobuda, ki se jo je februarja sedanja ameriška administracija odločila podpreti z milijardo dolarjev (odločitev mora podpreti še kongres), uperjena proti Rusiji ali proti Kitajski, odgovoril: »Proti obema. Gotovo je del ukvarjanja s Pobudo treh morij tudi ta, da prepoznamo grožnjo, ki državam okoli teh treh morij lahko preti od kitajske komunistične partije.«
Kakor je za nemški državni radio Deutsche Welle pojasnil direktor Evropskega centra pri varšavski univerzi Kamil Zajączkowski, ZDA izkoriščajo Pobudo treh morij za zadovoljevanje svojih gospodarskih interesov v regiji. »Ko je pobuda nastala, Kitajska še ni igrala tako pomembne vloge: članice so zgolj hotele uresničevati skupne projekte. Ko so v ZDA ugotovili, da lahko pobuda postane instrument v boju proti kitajskemu napredovanju v tem delu Evrope,« je izjavil Zajączkowski. Tudi njegov avstrijski kolega Mario Holzner, ki vodi Inštitut za primerjalne gospodarske raziskave (WIIW) na Dunaju, je prepričan, da hoče Washington s pobudo ubiti najmanj dve, če ne kar tri muhe na en mah, ter zaustaviti gospodarsko prodiranje Rusije in Kitajske pa tudi Turčije. »Pobuda treh morij je ameriški odgovor na kitajski format 17+1 (povezava Pekinga s 17 državami srednje in vzhodne Evrope, med katerimi je tudi Slovenija), hkrati pa ima tudi geostrateški cilj prodaje ameriškega utekočinjenega plina v regiji in njeno odtegnitev od ruskega plina,« je pred dnevi Holzner povedal za nemški časnik Frankfurter Allgemeine. Dovolj zgovoren je bil že naslov članka, v katerem so navedli avstrijskega analitika: »Jedrske elektrarne namesto Huaweia: kako si ZDA in Kitajska kupujeta vzhodno Evropo«. Glavna junakinja te pripovedi o ameriško-kitajskem spopadu je Romunija, ki je že prej bila v ameriškem »klubu proti Huaweiu«, a je vseeno načrtovala obnovo jedrske elektrarne s kitajsko pomočjo. Washingtonu je uspelo, da je Bukarešta prekinila pogodbo s Kitajci in sklenila nov, 8 milijonov ameriških dolarjev vreden posel z ZDA.