Razvoj cepiva za covid-19
Nemčija V tekmi za razvoj cepiva sodeluje več kot ducat inštitutov in farmacevtskih podjetij iz največje države članice EU
V globalni tekmi za razvoj cepiva sodeluje več kot ducat inštitutov in farmacevtskih podjetij iz Nemčije.
Frankfurt – Nemčija je po izbruhu pandemije podjetjem, ki bi rada sodelovala pri razvoju cepiva proti virusu sars-cov-2, namenila 750 milijonov evrov sredstev. Prejela so jih tri farmacevtska podjetja s sedežem v Nemčiji: Curevac, Biontech in IDT Biologika. Najdlje pri razvoju cepiva je Biontech, ki je trenutno v fazi testiranja cepiva na ljudeh, cepivo pa razvija še ducat inštitutov in podjetij.
Med njimi je poleg treh razvijalcev, ki so prejeli namenska sredstva za razvoj določenega cepiva, mogoče najti tudi proizvajalce posameznih komponent cepiva in univerzitetne inštitute, ki razvijajo lastna cepiva. Največ sredstev je prejel Biontech (375 milijonov evrov) in je tudi prišel najdlje v razvoju cepiva, ki ga razvija z ameriškim farmacevtskim velikanom Pfizer. V minulih mesecih je podjetje testiralo varnost in učinkovitost cepiva v tujini, pred kratkim je začelo testiranja tudi v Nemčiji. Če bodo klinične študije uspešne, v Biontechu in Pfizerju računajo na to, da bodo prošnjo za dovoljenje za odobritev cepiva vložili konec novembra.
Hkrati Biontech z Novartisom vzpostavlja dodatne zmogljivosti za proizvodnjo cepiva v Nemčiji. Nov proizvodni obrat bo na leto po dostopnih podatkih lahko proizvedel okoli 750 milijonov odmerkov cepiva. Kot je znano, naj bi v Evropski uniji poskrbeli za razdelitev cepiva med vsemi državami proporcionalno.
Cepivo najprej za ogrožene
Curevac je pri razvoju cepiva šele v prvi fazi testiranja učinkovin in testiranja cepiva na prostovoljcih ne načrtuje pred koncem leta. Podobno kot Biontech tudi Curevac razvija cepivo na podlagi informacijske tehnologije RNA (mRNA). Prav Curevac se je ob izbruhu pandemije spomladi znašel na naslovnicah nemških pa tudi tujih časopisov zaradi informacij, da je ameriški predsednik Donald Trump hotel »preseliti« podjetje v ZDA in s tem zagotoviti državi prednostni dostop do cepiva, ki bi ga farmacevt razvil. Nemška vlada je kasneje Curevacu v okviru javnega razpisa namenskih sredstev namenila 230 milijonov evrov subvencij. Tretji prejemnik državnih subvencij, IDT Biologika, ki sodeluje z več raziskovalnimi inštituti po državi, je še na
Na začetku ne bo na voljo dovolj odmerkov cepiva, da bi se lahko cepili vsi, ki bi si to želeli.
začetku raziskav in še ni začel kliničnih testiranj.
Nemška vlada sicer pričakuje, da bo cepivo v Nemčiji na voljo enkrat prihodnje leto, cepljenje pa bo prostovoljno, tako kot za vsa cepljenja, z izjemo tistega proti ošpicam. Cepljenje proti ošpicam je od začetka tega leta obvezno za vse malčke, ki bodo šli v vrtec, in šolarje, ki vstopajo v osnovnošolsko izobraževanje. Starši so dolžni ob vpisu priložiti potrdilo o cepljenju. Za ta korak so se v Berlinu odločili zaradi množičnih izbruhov virusa ošpic v minulih letih in padajoče precepljenosti.
Omejitve tudi ob dostopnosti cepiva
Ko bo cepivo proti virusu sars-cov-2 na voljo, se namerava cepiti okoli polovica Nemcev. Tako so pokazale nekatere ankete, ki so jih opravili od izbruha pandemije.
A ker vsaj na začetku ne bo na voljo dovolj enot cepiva, da bi se lahko cepili vsi, ki bi si to želeli, vlada v sodelovanju z inštitutom Roberta Kocha (RKI), vladnim svetom za etiko in nacionalno akademijo za znanost Leopoldino pripravlja priporočila o cepljenju. Na RKI so opozorili, da cepivo samo po sebi ne bo odpravilo potrebe po zaščitnih ukrepih. Predvsem zato, ker cepiva na začetku ne bo dovolj za vse, ampak bodo pri cepljenju imele prednost ogrožene skupine ljudi. Zaščitne maske, varna razdalja, razkuževanje rok ter omejitev druženja bi Nemce tako lahko spremljali še kar nekaj časa, so napovedali na RKI.